Content area
Full text
Mucenci tebanske legije in njihovo cascenje Beat Näf, Städte und ihre Märtyrer. Der Kult der Thebäischen Legion. Paradosis. Beiträge zur Geschichte der altchristlichen Literatur 5 1 . Academic Press Fribourg 201 1 . IX + 1 89 strani. ISBN 978-3-7278-1 694-9. ISSN 1 422-4402 (Paradosis Fribg.)
Profesor anticne zgodovine na univerzi ? Zürichu Beat Näf je kot specialist za pozno antiko opozoril nase s knjiznimi in revijskimi objavami s podrocja sociable zgodovine poznega cesarstva, zgodovine krscanstva in cerkve ter kulturne zgodovine. V njih je poskusal osvetliti dogodke in procese prelomnega pomena, ki zaznamujejo prehod iz poznoanticne dobe ? srednji vek. V sirsi kontekst teh raziskav spada tudi monografija o kultu mucencev t. i. tebanske legije, ? kateri je ob izbranem primeru osvetlil vprasanje nastanka kulta mucencev, njegovega hitrega sirjenja ? pozni antiki in zgodnjem srednjem veku ter njegovo vlogo ? verskem zivljenju, politiki in druzbi. Pri tem je nacel zapletena vprasanja zgodovinske interpretacije svetniskih legend, ki so zaradi obilice besedil (vec kot deset tisoc latinskih in nekaj tisoc grskih hagiografskih spisov, ? ogromni vecini sicer iz srednjega veka), pò drugi strani pa zaradi njihove sporne avtenticnosti in skromne uporabnosti ? zgodovinskih raziskavah se vedno aktualna. Ob predstavitvi njegove studije zelimo opozoriti na novejse raziskave o obliki in vsebini svetniskega cascenja ? poznoanticni dobi, obenem pa opozoriti na dejanske, verjetne in mozne primere ? danasnjega slovenskega ozemlja ? bliznjim in bolj oddaljenim sosedstvom ter predstaviti novejse objave s tega podrocja interdisciplinarnih raziskav, ki poleg zgodovine in posebej cerkvene zgodovine vkljucujejo se krscansko knjizevnost, arheologijo in umetnostno zgodovino.
Za lazjo ponazoritev izhodisca Näfove raziskave naj kratko predstavimo hagiografsko izrocilo o tako imenovani tebanski legiji.1 Po tem izrocilu naj bi cesar Maksimijan, Dioklecijanov sovladar na zahodnem delu rimskega cesarstva s prestolnico ? Milanu (285-305), med vojaskim pohodom cez zahodne Alpe ? o^cimiranjem kaznoval legijo vojakov iz province Thebais ? zgomjem Egiptu (legio militum, qui Thebaei appellabantur). Ti naj bi bili skupaj s svojim poveljnikom Mavricijem kristjani, zato naj bi zavrnili cesarjev ukaz o preganjanju kristjanov. Cesar pa se ni zadovoljil ? usmrtitvijo vsakega desetega vojaka zaradi neizpolnjevanja ukaza. Ker so vojaki tebanske legije se naprej zavracali njegov ukaz, je ukazal ponovno, torej drugo decimiranje legije. Ker tudi po drugem kaznovanju legija ni hotela sodelovati pri preganjanju kristjanov, naj...