Content area
Full Text
Vse kaze, da je na ravni poimenovanja in prve konceptualizacije oznaka managerska revolucija zrasla na Burnhamovem zelniku.1 Tisto, kar je usodno zaznamovalo njegovo postavitev, je to, da managersko revolucijo »vidi« zgoditi se v Evropi. Prav to - receno na ravni predsodka - »amerisko« videnje, ta »ameriski pogled« na neko zunanjost tarn, onstran velike luze, dalec v Evropi, ta »oddaljeni pogled« torej lovea objektivne, znanstvene resnice, je tisto, s cimer je treba zmoei opraviti, in sicer najprej in na zacetku. Obracunati je treba zmoei najprej kot s pogledom, sele na to kot s tistim »ameriskim« in nazadnje kot v znanstvenim in socialrevolucionarnim. Brez tega izhodiscnega opravila namrec zlahka povsem zgresimo to, kar je Burnhamu vendarle na neki tocki uspelo vzpostaviti in kar je za nas - po moji presoji - lahko »pozitivno«, ce ta oznaka danés sploh se kaj pomeni.
Toda, kako to opraviti? Kako se prebiti do »racionalnega jedra« argumenta, ce naj recem tradicionalno in atomistieno, torej fizikalno in potemtakem zgreseno s stalisca razumevanja »cloveskih stvari in reci«? Zagotovo ne tako, da se Burnhama lotimo zgolj in predvsem kot s tistim »ameriskim« in v »Ameriko«, torej kultumo ter po moznosti se vrhu vsega kulturrasisticno (»veliki Evropejci & zabiti Americani«), kot to postaja cedalje bolj navada na podroeju razlicnih »radikalnih antropologij« in se bolj razpenjenih sociologij kulture, ki so lahko le se kmecke dekline omenjene antropologije. Kajti tukaj ne gre predvsem ne za kulturo in ne za nikakrsen zgoljethnos (»ameriskost«),2 marvec za nekaj bistveno globljega in veejega, splosnega. Gre za naravnost obeo - bolj obea sploh ne more biti - zadevo. Gre namrec za problem »zunanjosti« in »notranjosti« v pomenu »vidnosti« ter v koneni instanci vida. Ta vid (pogled) in to vidnost je treba izhodiscno zmoci naskociti, predvsem pa zamejiti, da bi nam po nepotrebnem ne mésala stren sicer dokaj zahtevnega premisleka, ki je pred nami. Hocem reci, da mi se zdalec tukaj ne gre za to, da bi »obracunal« s tistim »amerisko« (pridevnik), meni gre za samo »videnje zadeve« in za »vid« ter »pogled« kot problem, ki sem ga izhodiscno namenjen problematizirati. To pomeni, da merim na vid in videnje (»seeing« pri Wittgensteinu) ter videno (predmet/objekt) v pomenu obstoja necesa, kar da je torej nekje tarn (onstran velike luze, dalec, za vogalom ..., vsekakor pa...