GLAGOLI Z OSLABLJENIM POMENOM V SLOVARJU SLOVENSKEGA KNJIZNEGA JEZIKA

Abstract

Kvalifikatorsko pojasnilo z oslabljenim pomenom je v geselskem clanku redko samo, npr. Hrib je ponujallep razgled na mesto. Pojavlja se skupaj z drugimi kvalifikatorskimi pojasnili,ll tj. s povedkovim dol°Cilom (34-krat), npr. letati bolan, s predloznirn povedkovirn dolocilorn,12 npr. letati brez suknjica, s sarnostalnikorn, npr. napeti misice,13 (zlasti/navadno) z glagolskim samostalnikom (129-krat), npr. zacutiti lakota, zavracati podpis, v rnedrnetni rabi, npr. Dovolite, da vam iskreno cestitam, z nedolocnikom, npr. Ima kje spati, s prislovnim dolocilom, npr. [Za] lasje manjkalo, da nisem umrl, navadno z nikalnico, npr. Materina !iubezen ne pozna mej, v zvezi z za / da / v / s / z / kot! do / od, npr. To vrv imam za obdanje perila / Misel se je oblikovala v vedno bolj trden sklep / Banke operirajo z denarjem vlagateljev / Nauk so oznacevali kot zmoten / Kako prihajate do odlocitev / Razganja ga od ljubosumnosti. V skoraj polovici prirnerov dopolnjuje socialno-, funkcijskozvrstne, ekspresivne ali casovno-frekvencne kvalifikatorje ter razlage, npr. Z oslabljenirn pornenorn izraza stanje, lastnost, kot nakazuje dol°Cilo, npr. Roman izzveneva avtobiografsko. Najvec prirnerov je oznacenih s kvalifikatorjern ekspresivno, npr. gnati koso, rnanj s publicistieno, npr. izvesti mobilizacijo, ali knjiZno, npr. gojiti upe, redki s pogovorno, npr. Pri Ciscenjuje jemala prevec tal, posarnezni prirneri pa so oznaeeni s kvalifikatorji pisarnisko, npr. iznesti pomisleke, vzneseno, npr. piti car prav/:fic, nizje pogovorno, npr. driati govor, ali starinsko, npr. Groza ga sprehaja.

* Glagoli, ki skupaj s sarnostalnikorn izrazajo dejanje: tudi v tej skupini srno prepoznali vee podskupin glagolov, ki izrazajo: a) delovanje, dejanje sploh, npr. Grahlje pojejo. RPS 'oglasati selizrazati s toni, petjern' se izgubi in porneni 'delovanje sploh'; b) zaeetnost procesa, npr. Porajajo se nesoglasja, Med njima se rojeva ljuhezen. [Ker] vsebujejo pornen faznosti, se pretvarjajo z zaeeti + nedoloenik, posta(ja)ti + pridevnik stanjal sarnostalnik ali s polnopornenskirn glagolorn z ustrezno predpono; c) frazni glagoli, npr. Mostvo dosega zmage Mostvo zmaguje. Ta skupina glagolov z oslabljenirn pornenom je zelo stevilena in najbolj prirnerljiva z glagoli v angleseini in nernseini. Frazni glagol tvorita glagol z oslabljenirn pornenorn in (najveekrat) izglagolski sarnostalnik, ki se v stavku uresnieuje v vlogi povedkovega doloeila. Tipoloski glagoli so delati za tip Sarnl[z+] + {Glag + Sarn4[abstr]}p npr. Mostvo dosega zmage, in dati/dajati za tip Saml[z+] + Sam 3[z+] + (Glag + Sam4[abstr]), npr prilepiti kamu Ida/uta. Abstraktna pojrnovnostje lahko izraiena tudi s sarnostalnikorn v irnenovalniku, npr. Odloeitev 0 tem se ni padla 0 tem se se niso odl°[Cili]; e) usrnerjenost dejanja, npr. ohrniti ljuhezen na heer ljuhiti heer; d) deleznost dejanja, npr. Dohil je nagrado Bil je nagrajen. Ti prirneri so pretvorljivi v trpne zveze, kar sicer ni znaeilno za glagole z oslabljenirn pornenorn; e) zanikanje deleznosti dejanjalrazrner, npr. odpovedati komu pokorSCino ne hiti vee pokoren; f) rnoznost uresnieitve dejanja; pri tern je izrazita naklonska sestavina hoteti, npr. ponuditi odstop hoteti odstopiti; g) neuresnieitev dejanja z izrazito naklonsko sestavino ne hoteti, npr. odklanjati odgovor ne hoteti odgovoriti; h) prizadevanje za uresnieitev dejanja, npr. splesti prijateljstvo spoprijateljiti se; i) zaeetnost dejanja; to je vidno po pretvorbi s faznirn zaeeti, npr. Prijel se je eehelarjenja Zaeel je eehelariti;j) konec dejanja; to se po pretvorbi izraia z dovrsnirn glagolskirn vidorn, npr. doseCi sporazum sporazumeti se, ali s faznirn koneati, nehati, npr. zavreCi misel na maseevanje nehati misliti na maseevanje; k) intenzivnost dejanja; ta se po pretvorbi izraza z naeinovnirn prislovorn, npr. intenzivno, zavzeto, npr. naprezati usesa pozorno poslusati. Velikokratje del glagolskega lekserna tudi PGM v, npr. pogrezati se v hranje intenzivno hrati; 1) veliko rnero deleznosti eesa; pri tehje del glagolskega lekserna tudi PGM s/z, npr. ohsipavati koga z groznjami groziti komu.

Headnote

Na osnovi spoznanj drugihjezikoslovcev in analiziranih prirnerov smo izdelali tipologijo glagolov Z oslabljenirn pornenorn in oblikovali rnerila za dolocanje oslabljenopornenske rabe glagolov.

Kljucne besede: glagol, oslabljeni pornell, SSKJ

Based on previous findings and on the analysis of sample material, the author devised a typology of light verbs and criteria for defining the use of light verbs in Slovene.

Key words: verb, light verb, Dictionary of Slovene Literary Language

1 Uvod1

Glagoli z oslabljenim pomenom so bili predmet raziskovanja slovenskih jezikoslovcev ze v 60. letih 20. stoletja in zanimajo tudi sodobne jezikoslovce. Ker jih je tezko definirati, zanje obstajajo razna poirnenovanja; to ni znaCilno sarno za slovenski jezik, ampak tudi za nemSkega in predvsem za angleskega. Angleski glagoli z oslabljenirn pornenorn niso prevec prirnerljivi s slovenskirni, irnajo pa slednji vee skupnih lastnosti z nemskimi primeri.

Po preuCitvi angleSke, nemske in domaee literature 0 glagolih z oslabljenim pomenom smo analizirali 420 glagolskih gesel v SSKJ, v katerih je vsaj eden od pomenov oznaeen s kvalifikatorskim pojasnilom Z oslabljenim pomenom, npr. dosegati zmage. V okviru deskriptivnega pristopa, ki je bil uporabljen pri raziskovanju, je prevladovala komparativna metoda. Z medsebojno primerjavo primerov rabe glagoloy Z oslabljenim pomenom smo skusali ugotoviti njihove skupne lastnosti in razlike med njimi, da bi prisli do novih spoznanj, ki bi obogatila dozdajsnje ugotovitve jezikoslovcev.

2 Glagoli Z oslabljenim pomenom v anglescini, nemscini in slovenscini

2.1 Poimenovanje glagolov Z oslabljenim pomenom in zvez z njimi

Podobnost obravnavanih glagolov, primerljivost in prekrivnost v anglesCini, nemsCini in slovensCini se nanasajo predvsem na enD od skupin glagolov z oslabljenim pornenorn v slovensCini, in sicer na tiste, ki z izglagolskirn sarnostalnikorn tvorijo bo1j ali manj trdno besedno zvezo, pretvor1jivo/zamen1jivo s po1nopomenskim glagolorn. Preg1ed del kaie, da se avtorji pri preucevanju glago10v z oslab1jenim pomenom v vseh trehjezikih srecujejo s podobnirni tezavarni. Prva od tehje, kako poirnenovati take glagole oz. zveze z njirni. Predvsern v anglesCini ni enotnega terrnina in zdi se, da skusa vsak avtor uvesti novo poirnenovanje (POUTSMA, JESPERSEN, RENSKY, CATfEL V AKIMOTO 1989: 16-41; STEIN 1991: 1). Tern je skupno to, da so da1jsa, opisna. VeGina jih razkriva, da gre za zvezo glago1a in (izg1ago1skega) samosta1nika. Druga poimenovanja izpostav1jajo to, da je povedek zloien ali razsirjen (AKIMOTO 1989: 20-21, 24-26; ALGEO 1995: 204; BRINTON 1996: 186; KLANeAR KOBAL 2002: 5). V redkih primerihje v poimenovanju izraieno, da je porn en (glago1a) oslab1jen (SINCLAIR idr. 1993: 147; ALLAN 1998: 1; CATTEL 1984 V AKIMOTO 1989: 38-41). Tudi v nemsGini so poirnenovanja razlicna, vendar nabor ni tako pester kot v angleS:Cini. Vse bolj uveljavljena sta terrnina Funktionsverbgefuge za zvezo in Funktionsverb za glagol v zvezi. PETRIe (1990: 122) juje sloveni1 kot frazeo10ski glago1 in frazeo10sko glago1sko zvezo v ozjern srnislu; to je neustrezno in zavajajoce, kef ni res, da irna glagol v zvezi ali zveza frazeoloski porn en.

Angleska poimenovanja glagolov v zvezah so razliena, veCinoma pa razkrivajo, da avtorji dojemajo glago1e, kot da so ti povsem izgubili 1eksika1ni pomen (LIVE 1973: 31; SINCLAIR idr. 1993: 147; ALGEO 1995: 204; BRINTON 1996: 186; ALLAN 1998: 1; K1ancar Koba1 2002). G. STEIN (1991: 27) nasprotuje temu, da so glagoli prazni, 1ahki ali sibki, in kot ALLAN (1998: 16) ter HELBIG in BUSCHA (2005: 70) meni, da glagoli ohranjajo doloeeno stopnjo osnovnega pomena.

V novejsih raziskavah avtorji (HUDDLESTON in PULLUM 2002: 290; KLAN CAR KOBAL 2002: 6; Duden 2005: 423; Helbig in Buscha 2005) poudarjajo, da moramo govoriti 0 oslab1jeni rabi nekega glago1a, ki se sicer uporab1ja tudi kot po1nopomenski, in ne 0 oslabljenem glagolu kot takem. V slovensCini so to izpostavili ze BAJEC, KOLARIC in RUPEL (1964: 307). Tudi A ZELE (1999: 229) govori 0 nepo1nopomensko/pomoinisko rab1jenih glagolih in 0 razlicni stopnji glago1ske pomenske oslab1jenosti oz. izpraznjenosti (ZELE 1999: 227); v tern je sorodna Allanu (1998), ki govori 0 re1ativnih stopnjah desemantizacije.

V slovenskem jezikoslovnem prostoru so jezikoslovci preueevali predvsem to, kar je ob takih glagolih v povedkovem do10ci1u. I. Koz1evcar (1968, 1971) se je posveti1a samosta1niku in pridevniku v v10gi povedkovega do10Gi1a, A Vidovic Muha (2000) pa predvsem izvornemu samosta1niku v tej v10gi. A K1ancar Koba1 (2002) je »razpomenjene glagole«2 obravnavala z vidika primerjave slovenskega imeti in angleskega have, A Ze1e (1999) pa se je posveti1a glago10m z oslab1jenim pomenom v okviru raziskovanja glagolske vezljivosti v slovensCini. Tudi za slovensCino velja, da ni splosno uveljavljenega term ina za te glagole. Slovenski termini se nanasajo na vee skupinltipov glago10v, ne sarno na glago1e z oslab1jenim pomenom. V SSKJ (1994) so ti glagoli oz. njihova raba kvalifikatorsko oznaeeni Z oslabl:fenim pomenom. Ker smo se osredot°Cili na obravnavo gradiva iz SSKJ, uporabljamo skladno s slovarskim po- irnenovanjern besedno zvezo glagol z oslabljenirn pornenorn 3 oz. natancneje glagol, rabljen z oslabljenim pomenom, ker glagol sam po sebi nima oslabljenega pomena, arnpakje z oslabljenirn pornenorn rabljen v konkretni besedilni uresniCitvi. Obenern to poirnenovanje izraza, da glagol ne izgubi povsern svojih sernanticnih lastnosti. Na to, da glagol ne izgubi pomena in da povedkovo doloeilo glagolu ne doloea pomena, ampak ga pomensko dopolnjuje, opozarja ze MiSJA (1967: 22).

2.2 Lastnosti zvez z glagolom z oslabljenim pomenom

Skupna tezava avtorjev pri preucevanju zvez, v katerih so glagoli z oslabljenirn pornenorn, v vseh treh jezikih je obseg oz. zarnejitev podrocja in stern povezana urnestitev tovrstnih zvez v sistern. Ie se uvrscajo na lestvico rned frazerni na eni strani in prostirni zvezarni polnopornenskega glagola in predrneta na drugi strani,4 glagoli z oslabljenirn pornenorn v zvezi pa so rned pornozniki na eni strani in polnopomenskimi glagoli na drugi strani. Stevilo glagolov, ki se pojavljajo v zvezah, je v anglesCini v prirnerjavi z nernsCino in s slovensCino zelo ornejeno. Z oslabljenirn pornenorn se najpogosteje uporabljajo glagoli have, give, take in make, sicer pa se omenjajo se do, put, get, hold, keep, set, be, become, pay, come. Avtorji vedno obravnavajo prve stiri ali vsaj enega od njih, druge Ie ornenijo.

V nemsCini je glagolov z oslabljenim pomenom vee sto (ENGEL 1996: 407); pray tako v slovensCini. Nekateri, npr. HELBIG in BUSCHA (2005: 70-83), navajajo seznarne glagolov, rabljenih z oslabljenirn pornenorn, in sarnostalnikov oz. predloznih zvez,s ki se uporabljajo z njirni, ali vezi in pridevnika ter ob vsakern prirneru navedejo tudi ustrezni sopornenski polnopornenski glagol, ce ta seveda obstaja.

Jasne definicije glagolov z oslabljenim pomenom ali zvez s takimi glagoli ni. To je posledica stevilnosti, raznolikosti in posebnosti prirnerov, zato je tezko prepoznati enoten vzorec in jih urnestiti v skupen razred.6 Definicijarn zvez v anglesCini in nemsCinije skupno, da zvezo sestavljata glagol z oslabljenim pomenom (tudi glagol s prostirn rnorfernorn) in sarnostalnik z abstraktnirn pornenorn? V slovensCini so ti prirnerljivi s t. 1. fraznirni glagoli. 8 Za slovensCino je znaCilno se, da ie abstraktni samosta1nik navadno v obliki za ednino in najpogosteje v tozi1niku (ZELE 1999: 227-28).

Osnovna skupna ugotovitev avtorjev je, da je leksikalni poudarek na sarnostalniku (BRINTON 1996: 187; Duden 2005: 424; PE1RIC 1990: 123; ENGEL 1996: 407; Z:ELE 1999: 226), glago1 pa je pomensko oslab1jen (POUTSMA 1926 v AKIMOTO 1989: 16; RENSKY 1966 v AKIMOTO 1989: 21; LIEFRINK 1973 v AKIMOTO 1989: 26; ALGEO 1995: 204; AKIMOTO 1989: 6; FIX v FLEISCHER 1997: 135; SINCLAIR idr. 1993: 147; BRINTON 1996: 186). Samosta1nik v zvezije vedno abstrakten (LIEFRINK 1973 v AKIMOTO 1989: 26; STEIN 1991: 1; BRINTON 1996: 187, Duden 2005: 425) in je kot tak tudi pogoj za potencialno zvezo. Kot je sarnostalnik predvsern leksikalno sredisce, je glagol slovnicno sredisce zveze. Podobenje pornozniku inje povsern skladenjsko dolocen (LIEFRINK 1973 V AKIMOTO 1989: 26; LIVE 1973: 31; NICKEL 1978 v AKIMOTO 1989: 24-26; BRINTON 1996: 186; ENGEL 1996: 407). Ker je glago1 pomensko oslab1jen oz. je njegov pomen zabrisan, ALLERTON (1982 v AKIMOTO 1989: 42) meni, da ni pomembno, kateri se uporabi. Tudi nasa analiza je pokaza1a, da 1ahko glago1 brez veeje pomenske skode zarnenjarno npr. v zvezah tipa zabubiti se v / zariti se v / zavrtati se v / zapiCiti se v branje zaeeti intenzivno/poglob/jeno brati ali Skrbijo mueijo / vijejo / tarejo Zelo jo skrbi ali nameriti / naravnati / naperiti pogledv koga pogledati koga.

Po drugi strani pa glagoli v zvezah niso prosto zarnenljivi in ne rnorerno predvideli, kateri glago1 se uporab1ja z do10eenim samosta1nikom (ibid.). Tudi za slovensCino je A Z:ELE (1999: 227) potrdi1a, da abstraktni samosta1niki izbirno oblikujejo mnozico glago10v, ki so 1ahko uporab1jeni v v10gi pomoznika.

Avtorji tudi ugotavljajo, da so v zvezi po navadi domaCi samostalniki in glagoli, ne pa taki, ki so pomensko bolj specificni ali ki izvirajo iz latinsCine (WIERZBICKA 1982: 757; BRINTON 1996: 186, 191), strokovni ali ozkoknjizni (WIERZBICKA 1982: 757). Ob bo1j specifienih glagolih je na vo1jo manj samosta1nikov, ki ko10cirajo z njimi (Algeo 1995).

Naslednja znaCilnost zvez je, da posamezni deli med seboj niso tako mocno povezani, da bi bi1a njihova oblika tako trdna, kot je v sta1nih besednih zvezah ali [razemih. Namree, pred samosta1nikom je 1ahko pridevnisko do10ei10; to ima podobno v10go kot pris10v pred po1nopomenskim glago10m in omogoea izrazanje raznih pomenskih odtenkov (mdr. NICKEL 1978 v AKIMOTO 19: 24-26; STEIN 1991: 19). To je prednost zvez, saj te niso vedno zamenljive s sopomenskim prislovom in po1nopomenskim glago10m, ker ustrezni pris10v veasih ne obstaja (STEIN 1991: 19) ali pa zveza prislova in glagola zveni nenaravno (SINCLAIR idr. 1993: 148; Wierzbicka 1982; HUDDLESTON in PULLUM 2002: 291). Po1eg tega je 1ahko pred samosta1nikom vee pridevnikov, pred glago10m pa ne vedno vee pris10vov (SINCLAIR idr. 1993: 148). Podobno smo ugotovili za slovensCino, namrec moznost razvrstitve pridev- nika pred sarnostalnik ornogoea izrazanje vee pornenskih odtenkov, po pretvorbi pa se zarnenja z ustreznirn sopornenskirn prislovorn, npr. zagnati silen krik silno zakricati, utrpeti hude poskodbe hudo se poskodovati. Kadar istokorenski pris10v ni rnogoe, se uporabi sopornenski, npr. Slikarstvo je pretrpelo velike spremembe Slikarstvo se je zelo spremenilo. Po pretvorbi se pris10v uporab1ja tudi takrat, kadar glagol z izvornirn sarnostalnikorn izraza veliko intenzivnost dejanja ali stopnjo stanja, npr. zakopati se v ialost postati zelo ialosten, zariti se v delo zaceti intenzivno delati.

Prevladuj°Ci rnerili za dol°Citev zveze z glagolorn z oslabljenirn pornenorn sta, da je v zvezi izglagolski sarnostalnik in da je rnogoea (vendar ne vedno) zarnenjava z ustreznirn sopornenskirn polnopornenskirn glagolorn, ki irna isti koren kot sarnosta1nik v zvezi. Avtorji ob tern opozarjajo, da zveza in tak glago1 nista vedno (povsem) sopomenska (QUIRK idr. 1985: 751; SINCLAIR idr. 1993: 147-48; ALGEO 1995: 206; BRINTON 1996: 195; PETRIe 1990: 126; JUNG 1990: 170; ENGEL 1996: 407; Helbig in Buscha 2005). Mogoca je se zamenjava s pridevnisko besedo/povedkovnikom/z izrazom stanja, npr. obcutiti lakoto biti lacen, in s faznim glago10m, npr. obdal ga je nemir vznemiril se je (VIDovIe MUHA 1978: 40). Razlika je tudi slogovna: po1nopomenski glagoli so sk1adenjsko preprostejsi (HUDDLESTON in PULLUM 2002: 290) in besedno manj stevi1cni (BRINTON 1996: 190).

Za zveze je znaCilno se, da sarnostalniske sestavine ne rnorerno zarnenjati z zairnkorn, npr. doseCi zmago *doseCijo, ali s prislovorn, npr. presli so v napad *preiti l;/a. Pogosto jihne moremo pretvoriti v trpnik (HELBIG in BUSCHA 2005: 68-94; Duden 2005: 425), npr. Tihoje nosila svojo boldino *BoleCinaje bila tiho nosena.

Avtorji kot pornernbno lastnost in prednost zveze v anglesCini in nernsCini poudarjajo izrazanje vrste glago1skega dejanja (ENGEL 1996: 407; FIX v FLEISCHER 1997: 135; HELBIG in BUSCHA 2000: 39). V ang1eskem glago1u ni zakodiran glago1ski vid, ki je sicer slovarska kategorialna lastnost glagola v slovensCini, in zveze v angleSCini izrazajo navadno krajse, easovno ornejeno, tudi ponavljajoee se dejanje (WIERZBICKA 1982: 757; SINCLAIR idr. 1993: 148; HUDDLESTON in PULLUM 2002: 291), medtem ko v slovensCini glago1 ohranja svoj vid; oslab1jenopomenski glagoli 10cujejo tri vrste faznosti (zacetnost, enkratnostltrenutnost, koncnost) in trajanje (ZELE 1999: 228). V slovensCini je najvee dvovezljivih glagolov - z levo, osebkovo, in z desno, povedkovodo10ci1no vez1jivostjo (ibid.).

2.3 Raba zvez z glagoli z oslab1jenim pomenom

V ang1escini9 so zveze (ze10) pogoste in pri1jub1jene (POUTSMA 1926 v AKIMOTO 1989: 16-18; CURME 1931 v AKIMOTO 1989: 18; RENSKY 1966 v AKIMOTO 1989: 21-24; LIVE 1973: 31; SINCLAIR idr. 1993: 147-48; ALLAN 1998: 2), uporab1jajo pa se predvsem v neknjiznem pogovornem jeziku (WIERZBICKA 1982: 757; LIVE 1973: 41; QUIRK idr. 1985: 751) in v slengu (LIVE 1973: 41). Pogostejse so v zapisanih besedilih in zvenijo bo1j naravno in manj uradno kot enobesedne sopomenke (VRBINC 2004: 64). So ze10 priljubljene in njihova raba daje vtis, da nernaterni govorec zelo dobro govori anglesko (SINCLAIR idr. 1993: 148).

V nernsCini je raba zvez znaCilna za publicisticni, strokovni, znanstveni, pravni in uradovalni jezik (FEIRIe 1990: 124; HERINGER 1995: 240; Duden 2005: 431-32). HELBIG in BUSCHA (2005: 94) uterneljujeta rabo zvez v strokovnern in znanstvenern jeziku stern, da so zveze kot forrnule oz. vnaprej pripravljeni vzorci, ki olajsajo rniselni pIoces. Jezikoslovci so nekdaj odsvetovali njihovo rabo in so dajali prednost drugim moznostim izrazanja (JUNG 1990: 170; Duden 2005: 431-32), danes paje znano, da zveze veliko ornogocajo, predvsern pri izrazanju vrste glagolskega dejanja in vezljivosti (Duden 2005: 431-32).

Raba zvez je pogosta, kef zapolnjujejo vrzeli v sisternu in prernagujejo ovire glede stalne stave besednega reda (RENSKY 1966 v AKIMOTO 1989: 21-24; PETRIe 1990: 128; QUIRK idr. 1985: 1396; HELBIG in BUSCHA 2005: 94). Poleg tega se uporabljajo se, ker lahko sarnostalnisko jedro dopolnirno s pridevniskirni prilastki, zaradi vecje ekspresivnosti in zelje po variaciji ter skladenjske raznolikosti (RENSKY 1966 v AKIMOTO 1989: 21-24; HUDDLESTON in PULLUM 2002: 291). Angleski puristi nasprotujejo rabi zvez, ker se z njirni izgubi natancen pornen, so znakjezikovne lenobe, slogovno zvenijo trdo, birokratsko in so besedno stevilcnejse (BRINTON 1996: 192).

Tudi v slovensCini so zveze dodatna rnoznost izrazanja, ki zapolnjujejo vrzeli v jeziku, saj pretvorbe zvez niso vedno rnogoce, npr. dati gol, Gore je pokril sneg, ali povsern sopornenske, npr. vreCi psovko opsovati, ali se po pretvorbi s polnopornenskim glagolom ne ohranja isti glagolski vid, npr. izkazali (dov.) spastavanje spastavati (nedov.). Predvsern pri izrazanju telesnega, dusevnega stanja zveze ornogocajo izpostavljanje dela telesa, npr. Na srceji nalega potrtost, rnedtern ko se ta v zvezah z hiti/pasta(ja)1i + pridevnik stanja ne izraza, npr. *Njena srce pastaja patrta Pastaja potrta. Nekatere zveze se uporabljajo, kadar tvorec ne zeli izpostaviti vrSilca dejanja oz. ta ni pornernben, npr. Med strel:fanjem so glasno padali ukazi.

V slovensCinije raba zvez precej bolj omejena kot v anglesCini (VRBINC 2004: 64). Socialno- in funkcijskozvrstni kvalifikatorji, ki dopolnjujejo kvalifikatorsko pojasnilo v SSKJ, kazejo, da so zveze z glagoli z oslabljenirn pornenorn slogovno zaznarnovane, najveckrat so ekspresivne, izrazajo preneseni porn en ali pesnisko izrazanje, npr. vznes. pili car pravijic. Slovenski pravopis (SP) (2003) v nekaterih primerih odsvetuje ali celo prepoveduje njihovo rabo, npr. voditi razpravo razpravl:fati; iznasali predlage predlagati. 0 nepriporocljivosti rabe zvezje pisal MAJDIe (1988: 175), ki je narnesto »sarnostalniSkega izrazanja« priporocal »glagolsko izrazanje«. Tudi 1. KOZLEVeAR CERNELIe (1975/76: 81) je pisala, da so se namesto zlozenega povedka z glagolom pastali in izrazom, ki izraza kvalifikacijo, lastnost, npr. Pastalje lenlbled, priporocali polnopomenski glagoli (ce so obstajali). Nadomescanje s polnopomenskim glagolorn so priporocali predvsern v prirnerih zvez postajati + pridevnik, npr. pastajali siv siveli, ker naj bi bile zveze nekoliko bolj pogovorne. Nasprotno je bil VoDUSEK (1933: 72) preprican, daje vsakjezik »prvotno verbalen in sele po dolocenem kulturnern razvoju postaja norninalen« in da je sarnostalnisko izrazanje odsev visje stopnje kulturnega razvoja jezika.

Po tern lahko skleparno, da so v zvrstno nezaznarnovanih besedilih zveze z glagoli z oslabljenirn pornenorn v slovensCini rnanj zazelene. V katerih besedilnih vrstah injezikovnih zvrsteh so najpogostejse ali se mogoee splohne uporabljajo, pa bo treba se dokazati z raziskavo obseinega besedilnega korpusa (npr. Gigafida).

Jezikoslovci ugotavljajo, da zvez ne srnerno obravnavati osarnljeno, arnpak rnorarno preseCi raven povedi in pri tern upostevati vse ravnine in pragrnatiene dejavnike, npr. govoreev namen, vljudnost, sodelovanje govorca s poslusalcem (Akimoto 1989). Tudi M VRBINC (2004: 72) poudarja vlogo sobesedila, ki je posebej pomembna pri prevajanju, ker je, ee zveze vidirno v osarni, veeja verjetnost, da jih borno prevajali dobesedno.

3 Analiza glagolov z oslabljenim pomenom v slovenscini

3.1 Kvalifikatorsko pojasnilo z oslabljenim pomenom v SSKJ

Z oslabljenim pomenom je slovnieno kvalifikatorsko pojasnilo v SSKJ (1994). Ta »opozarjajo, da je doloeen pornen razviden sarno v doloeeni staveni vlogi besede; sprernernba njene stavene vloge vpliva na sprernernbo pornena« (VIDOVIC MUHA 1978: 1). M. Silvester (1978) pravi, da kvalifikatorsko pojasnilo z oslabljenim pomenom nakazuje oslabljeni pomen besede, zveze. A Vrnov](' MUHA (1978: 25) ga podrobneje predstavi in pravi, da se uporablja pri glagolu, ko je ta z glagolskim samostalnikom pretvorljiv v frazni glagol, npr. nizati uspeh uspevati. V takih primerihje kvalifikatorsko pojasnilo v kombinaciji s kvalifikatorskim pojasnilom z glagolskim samostalnikom (VIDOV](' MUHA 1978: 40). Kombinacija obeh pojasnill°Ci omenjeno skupino glagolov od tistih, ki so v doloeenih zvezah pretvorljivi v pridevnisko besedo stanja ali povedkovnik stanja ali izraz stanja, npr. obcutiti lakoto biti lacen, objemala ga je top Iota toplo mu je bilo (ibid.). Glagoli z omenjenim kvalifikatorskim pojasnilom lahko izrazajo tudi faznost dejanja (navadno zaeetnost, lahko tudi konenost - to se pokaze s pretvorbo v predponski glagol), npr. obdal gaje nemir vznemiril se je, oMla gaje ljubosumnostpostalje ljubosumen (ibid.). A VIDOV](' MUHA (1978: 41) ugotavlja tudi, da so v »izraz stanja pretvorljive zveze z nedovrSnikorn, v fazni glagol pa zveze z dovrsnikorn «.

3.2 Gradivo za analizo

V SSKJ je 718 gesel, v slovarskih sestavkih oz. v pomenih katerih se vsaj enkrat pojavi kvalifikatorsko pojasnilo z oslabljenim pomenom. Takih glagolskih gesel je 420,10 preostala gesla so druge besedne vrste, npr. samostalniska beseda (barva), pridevniska beseda (bel), prislov (cisto), veznik (ako), predlog (na), elenek (na)). Primeroy rabe glagolov z oslabljenim pomenom pa je vee, ker so nekateri glagoli rabljeni z oslabljenirn pornenorn v vee pornenih. Obravnavali srno glagolska gesla, preostala so bila izloeena. 1z analize so bili izvzeti prirneri, v katerih je glagol z oslabljenirn pomenom uporabljen Ie v dolocenih zvezah, velikokrat ekspresivno, ali kot medmet, npr. vedeti - Gd!ielje kdo ve kam; dati - Zakaj molcis, bog te je dal.

Kvalifikatorsko pojasnilo z oslabljenim pomenom je v geselskem clanku redko samo, npr. Hrib je ponujallep razgled na mesto. Pojavlja se skupaj z drugimi kvalifikatorskimi pojasnili,ll tj. s povedkovim dol°Cilom (34-krat), npr. letati bolan, s predloznirn povedkovirn dolocilorn,12 npr. letati brez suknjica, s sarnostalnikorn, npr. napeti misice,13 (zlasti/navadno) z glagolskim samostalnikom (129-krat), npr. zacutiti lakota, zavracati podpis, v rnedrnetni rabi, npr. Dovolite, da vam iskreno cestitam, z nedolocnikom, npr. Ima kje spati, s prislovnim dolocilom, npr. Za lasje manjkalo, da nisem umrl, navadno z nikalnico, npr. Materina !iubezen ne pozna mej, v zvezi z za / da / v / s / z / kot! do / od, npr. To vrv imam za obdanje perila / Misel se je oblikovala v vedno bolj trden sklep / Banke operirajo z denarjem vlagateljev / Nauk so oznacevali kot zmoten / Kako prihajate do odlocitev / Razganja ga od ljubosumnosti. V skoraj polovici prirnerov dopolnjuje socialno-, funkcijskozvrstne, ekspresivne ali casovno-frekvencne kvalifikatorje ter razlage, npr. Z oslabljenirn pornenorn izraza stanje, lastnost, kot nakazuje dol°Cilo, npr. Roman izzveneva avtobiografsko. Najvec prirnerov je oznacenih s kvalifikatorjern ekspresivno, npr. gnati koso, rnanj s publicistieno, npr. izvesti mobilizacijo, ali knjiZno, npr. gojiti upe, redki s pogovorno, npr. Pri Ciscenjuje jemala prevec tal, posarnezni prirneri pa so oznaeeni s kvalifikatorji pisarnisko, npr. iznesti pomisleke, vzneseno, npr. piti car prav/:fic, nizje pogovorno, npr. driati govor, ali starinsko, npr. Groza ga sprehaja.

Noben glagol ni oznaeen z oslabljenirn pornenorn v vseh svojih pornenih ali v celotnern prvern pornenu, kar kaze na to, da glagoli niso oslabljenopornenski kot taki, arnpak so rabljeni z oslabljenirn pornenorn v doloeenih prirnerih. Izjerni sta postajati in postati, katerih edina pornena sta oznaeena z oslabljenirn pornenorn. Kot vedno oslabljenopomensko rabljeni so v SSKJ sicer predstavljeni se npr. izoblikovati se, odeti se, poglobiti se idr., Ie da so podgesla razliCicarn brez rnorferna se. Poleg tega se je pri analizi izkazalo, da so nekatera podgesla v slovarju pomanjkljivo razelenjena oz. da niso upostevani vsi prirneri rabe. Ce je kvalifikatorsko pojasnilo z oslabljenirn pornenorn sicer pri prvern/edinern pornenu glagola, se to nanasa Ie na posamezen podpomen ali pomenski odtenek, npr. dosegati napredek, Kako se glasi vas naslov idr.

Najvec glagolov je rabljenih z oslabljenim pomenom v drugem ali tretjem pomenu, nekateri pa tudi v dvanaj stern , npr. Zalivala ga je jeza, ali trinajstern, npr. driati govor. Pri drugern pornenu je vee takih prirnerov, pri katerih so z oslabljenirn pornenorn oznaeeni podporneni/pornenski odtenki, pri tretjern pornenu pa ze prevladujejo prirneri, pri katerihje celoten tretji pornen oznaeen z oslabljenirn pornenorn. VeCinoma so glagoli rabljeni z oslabljenim pomenom v enem (pod)pomenu, nekaj pa jihje tako rabljenih tudi v vee (pod)pomenih, npr. bili, hodili, imeti, ili,jemati, letali, leiali, lomili idr.

V SF (2003) pojasnila Z oslabljenim pomenom ni. Najveekrat je pred primeri oslabljenopomenske rabe glagola kvalifikator poudarjalnd4 s eustveno nevtralno vzporednico, npr. poud. kuhati jezo Ijeziti sel, ali pa je za prirnerorn v lezeeern tisku navedena sopornenka, ki zaznarnuje nevtralno ali navadnejso dvojnico, npr. gojiti upanje upati. Nekateri prirneri so odsvetovani, npr. voditi razpravo razpravljati, ali celo prepovedani, npr. oiznasati predloge predlagali. Redko so obravnavani zgledi oznaeeni tudi s kvalifikatorjern (knjiZno) neobeevalno, npr. neobe. vzeti slovo posloviti se. Pornernbna razlika v SP v prirnerjavi s SSKJ je predstavitev vezljivosti v geselskih elankih, npr. zdrkniti v kaj ~ ~ spanec Izaspatil, poud. tajati se od cesa ~ ~ ~ sreee Ibiti zelo sreeeni. V SSKJ se v takih primerih uporablja kvalifikatorsko pojasnilo v zvezi z, rnedtern ko SP izvorni predlog ze obravnava kot izpredlozni glagolski morfem. Vezljivost v SSKJ ni posebej predstavljena, ampakjo moramo iskati v ilustrativnem gradivu za vsako pomensko razliCico posebej (ZELE 1993: 387) oz. je predstavljena ali precej nataneno oznaeena s slovnienirni kvalifikatorji in slovnienimi oznakami (ZELE 1997: 143).

3.3 Tipologija glagolov z oslabljenim pomenom

Na osnovi pornenskih in skladenjskih lastnosti z izhodiseern v tipologiji TOPoRIi'aCA (2000: 612) in A ZELE (1999: 225) smo prim ere oslabljenopomenske rabe glagolov glede na pornen, vezljivostne vzorce, rnoznost pretvorbe oz. zarnenJave In sopornenskost razvrstili v vee skupin.

* Nepolnopornenski hili kot terneljni in prirnarni glagol ter kot osnovni pornoznik, npr. Mozje postenjak.

* Posta(ja)tilostati kot nekaksne fazne sprernljevalke glagola hili, ki izraiajo zacetek/zacenjanje oz. trajanje dolocenega stanja, npr. postati hogatas, ostajati huden.

* Nepolnopornenski imeti, npr. Ima dosti iz!aJsenj.15

* Glagoli zaznavanja: v stavku so lahko v vlogi vezi, vendar irnajo v prirnerjavi z hili dodatne pornenske lastnosti. Glede na skladenjski vzorec srno jih razdelili v 3 podskupine: a) glagoli videza/vtisa tipa zdeti se, zazdeti se, hili videti, izgledati, npr. Sredi mesta seje sam sehizdel majhen, Potje videti dohra, V resnici izgleda to precej drugace; b) glagoli izkazovanja lastnosti tipa izkazati se za, pokazati se, razodeti se kot, cutili se, npr. Izka- zal seje kat vesl vojskovoifja, Cuti se mocnega; c) glagoli prisojanja lastnosti tipa imeti za, razglasiti za, prikazati zalkot, npr. imeti koga za bogatega, Oznacujejo ga za lenuha, Razglasali so ga kat strokovnjaka.

Glagoli, sopornenski z biti,postatiipostajati, imeti, zdeti se, npr. Razpravaje nanesla deset strani Razpraveje hila deset strani, Napada ga slabost Pastaja mu slabo, nositi brado imeti brado, Pokrajinoje obcutil tujoPokrajina se muje zdela tuja; kot podskupina so tu se glagoli namenskosti, ki so rabljeni Z oslabljenirn pornenorn skupaj z glagolskirn rnorfernorn zalkot, tipa uporabiti, uporabljati, rabiti, sluziti zalkot in so sopornenski z imeti za, npr. Ta del hise rabijo za skiadisce, Sohaje sluiila kot delavnica.

Ob nastetih glagolih so V povedkovem dol°Cilu izvorni samostalniki ali pridevniki v irnenovalniku16 oz. tozilniku ali pravi povedkovniki. Sprernernba kategorialnih pornenskih sestavin (KPS) povzr°Ci sprernernbo stavcnoclenske vloge; izvorni samostalnik, zdaj povedkovnik, v vlogi povedkovega dol°Cila ne l°Ci nasprotja pojrnovno - konkretno, arnpak so vsi povedkovniki sarno pojrnovni, tudi KPS spola izgubi svojo vlogo, mogoGe je tudi stopnjevanje (VIDOVI<' MUHA 2006: 28, 33; ZELE 2003: 7). Pretvorbe s polnopomenskim glagolom veCinoma niso mogoGe, npr. biti nemiren, Izkazal se je kat vesc vajskavaq-ja, astati pastenjak, a to ni pravilo. Zlasti biti, postati(ja)ti in imeti ze z besedotvornega vidika omogoGajo pretvorbe s polnopomenskim glagolom, npr. biti kralj kraljevati, postati doktor doktorirati, postajati bled bledeti, imeti god godovati (VidoviG Muha 1988). Ali pa so mogoGe pretvorbe v srnislu, da lahko sarno glagol nadornestirno z enirn od sopornenskih glagolov, ne celotnega zlozenega povedka, npr. Razprava je nanesla deset strani Razprave je bila deset strani.

* Glagoli pojavnosti, nahajanja: sopornenski inzarnenljivi so s polnopornenskirn hili 'obstajati, nahajati se'. V prirnerjavi s polnopornensko rabljenirn glagolorn pride do sprernernbe razlocevalne pornenske sestavine (RPS), npr. Na gladini plavajo veliki oljni madeii Na gladini so veliki oljni madeii. RPS 'prernikati se' se posplosi na 'biti v vodi'.

* Glagoli, ki s samostalnikorn izrazajo (naravno, telesno, dusevno) stanje, npr. Sneg prekriva gore, Jeza ga vije. So zelo stevilcna skupina glagolov, ki se uporabljajo z oslabljenirn pornenorn. Poleg izraZanja stanja lahko izraZajo tudi dodaten, fazni porn en, npr. nastopanje/nastop stanja (Noc nalega, Polascal se gaje ohup), iztekanje, prenehanje stanja (Vr°Cina popusca, Kaselj je kmalu popustil), in stopnjo intenzivnosti stanja (Natakar se topi od ustreiljivosti). Slednja je izrazena s predloznirn glagolskirn rnorfernorn (PGM) od/v, npr. Srce se muje tajalo od srece, Kar raztaplja se v ugodju. Abstraktni samostalniki ob njih so vecinorna s pozitivno konotacijo, npr. veselje, sreca, vljudnost, prijaznost, milina. Po pretvorbi se intenzivnost izrazi s prislovorn, npr. stopili se od veselja hili zelo vesel. Te zveze se od prej ornenjenih, ki so tipicni zlozeni povedki s povedkovirn dolocilorn, razlikujejo po tern, da nosilec stanja ali lastnosti obicajno ni osebek, ampak je ta najveckrat izrazen s samostalnikorn/osebnirn zairnkorn v vlogi predrneta, npr. Lice muje prevlekla ia/ost. Ob nepolnopornenskern glagolu hili je stanje ali lastnost izraZena s povedkovirn dolocilorn, ob glagolih te skupine pa obicajno v osebku, tj. v navedenern prirneru ia/ost. Sarnostalnik v vlogi pornenskega dolocilaje abstrakten, vcasih je izbira ornejena tudi glede na njegov pornen, in sicer se v nekaterih prirnerih ob glagol z oslabljenirn pornenorn lahko razvrseajo samo sarnostalniki, ki poirnenujejo naravnel vrernenske pojave ali dusevno stanje/eustvo. Prirneri, uvrseeni v to skupino, se od prej ornenjenih razlikujejo tudi v tern, da se stanje oz. lastnost izraia samo s sarnostalnikorn, ne s pridevnikorn. Zveze tega tipa lahko pretvorirno v zveze hiti/posta(ja)ti/osta(ja)ti + pridevnik/povedkovniklizraz stanja. Za to skupino je znaeilen rnetaforieen porn en.

* Glagoli, ki skupaj s sarnostalnikorn izrazajo dejanje: tudi v tej skupini srno prepoznali vee podskupin glagolov, ki izrazajo: a) delovanje, dejanje sploh, npr. Grahlje pojejo. RPS 'oglasati selizrazati s toni, petjern' se izgubi in porneni 'delovanje sploh'; b) zaeetnost procesa, npr. Porajajo se nesoglasja, Med njima se rojeva ljuhezen. Ker vsebujejo pornen faznosti, se pretvarjajo z zaeeti + nedoloenik, posta(ja)ti + pridevnik stanjal sarnostalnik ali s polnopornenskirn glagolorn z ustrezno predpono; c) frazni glagoli, npr. Mostvo dosega zmage Mostvo zmaguje. Ta skupina glagolov z oslabljenirn pornenom je zelo stevilena in najbolj prirnerljiva z glagoli v angleseini in nernseini. Frazni glagol tvorita glagol z oslabljenirn pornenorn in (najveekrat) izglagolski sarnostalnik, ki se v stavku uresnieuje v vlogi povedkovega doloeila. Tipoloski glagoli so delati za tip Sarnl[z+] + {Glag + Sarn4[abstr]}p npr. Mostvo dosega zmage, in dati/dajati za tip Saml[z+] + Sam 3[z+] + (Glag + Sam4[abstr]), npr prilepiti kamu Ida/uta. Abstraktna pojrnovnostje lahko izraiena tudi s sarnostalnikorn v irnenovalniku, npr. Odloeitev 0 tem se ni padla 0 tem se se niso odl°Cili; e) usrnerjenost dejanja, npr. ohrniti ljuhezen na heer ljuhiti heer; d) deleznost dejanja, npr. Dohil je nagrado Bil je nagrajen. Ti prirneri so pretvorljivi v trpne zveze, kar sicer ni znaeilno za glagole z oslabljenirn pornenorn; e) zanikanje deleznosti dejanjalrazrner, npr. odpovedati komu pokorSCino ne hiti vee pokoren; f) rnoznost uresnieitve dejanja; pri tern je izrazita naklonska sestavina hoteti, npr. ponuditi odstop hoteti odstopiti; g) neuresnieitev dejanja z izrazito naklonsko sestavino ne hoteti, npr. odklanjati odgovor ne hoteti odgovoriti; h) prizadevanje za uresnieitev dejanja, npr. splesti prijateljstvo spoprijateljiti se; i) zaeetnost dejanja; to je vidno po pretvorbi s faznirn zaeeti, npr. Prijel se je eehelarjenja Zaeel je eehelariti;j) konec dejanja; to se po pretvorbi izraia z dovrsnirn glagolskirn vidorn, npr. doseCi sporazum sporazumeti se, ali s faznirn koneati, nehati, npr. zavreCi misel na maseevanje nehati misliti na maseevanje; k) intenzivnost dejanja; ta se po pretvorbi izraza z naeinovnirn prislovorn, npr. intenzivno, zavzeto, npr. naprezati usesa pozorno poslusati. Velikokratje del glagolskega lekserna tudi PGM v, npr. pogrezati se v hranje intenzivno hrati; 1) veliko rnero deleznosti eesa; pri tehje del glagolskega lekserna tudi PGM s/z, npr. ohsipavati koga z groznjami groziti komu.

* Glagoli prernikanja iti,priti, prihajati, hoditi, letati so rabljeni z oslabljenirn pornenorn, kadar: a) s pornenskirn dopolnilorn izrazajo dejanje, dejavnost. Takrat so veeinorna zarnenljivi s polnopornenskirn glagolorn, npr. S prevajanjem so sle lepote izvirnika v izguho S prevajanjem so se lepote izvirnika izguhile; b) so zarnenljivi z hiti, postajati v oslabljenern pornenu, npr. Koruza pride predraga za krmljenje Koruzaje predraga za krmljenje, Slabo mu prihaja Postaja mu slabo; c) pornenijo 'postati Clan', npr. Rad hi prisel do profesorja Rad hi postal profosor; e) izraiajo faznost ali naklonskost, npr. Bolnik prihaja k zavesti Bolnik se zaeenja zavedati, Poskusalje vstati, pa ni slo pa ni mogel; d) je ob njih narnenilnik, ki izraza trajajoee/ponavljajoee se dejanje sploh, npr. Celo popo/dne seje sel z nami igrat Celo popo/dne seje z nami igral.

* Fazni innaklonski glagoli18 ter njihove sopornenke, npr. Zimaje potrkala na vrata Zima seje zacela, Nismo ga uspe/i resitiNismo ga mogli resiti. Ob njihje v vlogi povedkovega dolocila vedno nedolocnik (ob faznih glagolih lahko tudi izglagolski sarnostalnik, npr. zaceti izplacevanje dolga zaceti izplacevati dolg), ki je nosilec predrnetnega pornena, fazni glagol pIed njirn izraza pornen faznosti, naklonski pa naklonskosti.

Pregled literature in analiza gradiva sta pokazala, da obstaja vee meril, po katerih lahko doloeimo, ali je glagol v doloeenem primeru rabljen z oslabljenim pomenom:

* abstraktnost izvornega samostalnika v zvezi, npr. stakniti denar : stakniti bolezen;

* sopornenskostlzarnenljivost glagola z nepolnopornenskirn hili, postatiipostajati, imeti, s faznirni ali naklonskirni glagoli, npr. Kako se glasi vas naslov Kaksenje vas naslov; izohlikovati se kot narod postati narod; nositi hrado imeti hrado; Lotil seje kmetovanja Zacel je kmetovati; Njihovo delovanje zasluzi temeljito analizo Njihovo delovanje hi morali temeljito analizirati;

* sprernernba ali izguba katere od pornenskih sestavin glagola, npr. Na gladini plavajo veliki oljni madezi;

* izguba kategorialne lastnosti stevila izvornega sarnostalnika in pornenske sestavine iivo, npr. oditi k partizanom postati partizan;

* zarnenjava zveze s polnopornenskirn glagolorn, npr. postavljati predloge predlagati; ce je zarnenljiv sarno glagol, je ta polnopornenski, npr. izpeljati nacrt-uresniciti nacrt, sicer je rabljen z oslabljenirn pornenorn, npr. izpeljati anketo anketirati;

* zarnenjava zveze z hiti/posta(ja)ti + pridevnikorn stanja/povedkovnikornlizrazorn stanja, npr. zapasti crnogledosti postati crnogled;

* sprernernba vezljivosti glagola, npr. Misel nanjo ga vselej navda z zalostjo (polnopornenski) : Ljudije zacelo navdajati upanje (z oslabljenirn pornenorn);

* notranja, povedkovodolocilna vezljivost, npr. Bolnik ze pije : tejno je pillepoto polj; v prvern prirneru je polnopornenski glagol enovezljiv, v drugern paje poleg zllllanje vezljivosti za glagol znacilna se notranja, tj. povedkovodolocilna vezljivost;

* glagoli tipa izreCi, podati so rabljeni z oslabljenirn pornenorn, kadar so v vlogi perforrnativov, npr. podati izjavo izjaviti;

* izvornega sarnostalnika ne rnorerno zarnenjati z zairnkorn ali s prislovorn, npr. doseCi napredek *doseCi ga, zatopiti se v molitev *zatopiti se vanjo/lja; zvez z glagoli z oslabljenirn pornenorn nacelno ne rnorerno pretvoriti v trpnik, npr. Dekle je pritegnilo njegov pogled *Njegov pogledje hil pritegnjen. Redko irnajo same zveze trpniski pornen, npr. Izvolili so ga za predsednika - Bilje izvoljen za predsednika,Avto ima v popravilu -Avto se popravlja, Dohilje nagrado - Bilje nagrajen;

* upostevanje sobesedila, ker so prirneri v osarni lahko dvournni, npr. vrsiti ukaze lahko brez sobesedila razurnerno kot izpolnjevati ukaze ali kot ukazovati.

4 Sklep

V elanku smo predstavili spoznanja domaCih in tujih jezikoslovcev 0 glagolih z oslabljenim pomenom in jih podkrepili z rezultati analize 420 glagolskih gesel iz SSKJ, ki so vsaj v enem od svojih (pod)pomenov oznaeena s kvalifikatorskim pojasnilom Z oslabl:fenim pomenom. Primerjali smo spoznanja 0 tovrstnih glagolih v slovensCini, angleSCini in nemsCini in ugotovili, da so obravnavani glagoli v vseh treh jezikih primerljivi, eeprav se podobnost, primerljivost in prekrivnost med njimi nanasajo predvsem na frazne glagole (dose,;i uspeh uspeti). Domaei in tuji jezikoslovci se pri preueevanju glagolov z oslabljenim pomenom sreeujejo s podobnimi tezavami: za te glagole in zveze z njimi obstajajo razliena poimenovanja, tezko jihje definirati in zamejiti. V anglesCini avtorji kot oslabljenopomenske veCinoma obravnavajo Ie stiri glagole, medtem ko jih je v nemsCini in slovensCini vee st~. Njihova raba je v vseh trehjezikih pogosta, vendar slogovno zaznamovana.

Glagoli, rabljeni z oslabljenim pomenom, v vsaj enem od svojih (pod)pomenov oz. primerov rabe deloma izgubijo polni predmetni pomen, vendar ohranjajo kategorialne lastnosti glagola, medtem ko se pomenski poudarek prenese na pomensko dol°Cilo ob njih, tj. izvorni samostalnik, pridevnik, glagol ali pravi povedkovnik, zato je smiselno govoriti 0 zvezah glagola z oslabljenim pomenom, ki so na stavenoelenski ravni v vlogi zlozenega povedka. Te predstavljajo precej trdno besedno zvezo, a ne stalne. Primeri potrjujejo, da so zveze glagolov z oslabljenim pomenom med prostimi zvezami na eni strani in frazemi na drugi.

V prispevku smo predstavili tipologijo glagolov z oslabljenim pomenom, ki temelji na pomenu, vezljivostnih vzorcih ter predvsem na moznosti pretvorbe oz. zamenjave in sopomenskosti z drugimi polnopomenskimi ali primarno nepolnopomenskimi glagoli. Obenem smo v strnjeni obliki in na enem mestu predstavili vee meril, po katerih lahko prepoznamo, ali je glagol rabljen z oslabljenim pomenom. To je odvisno od konkretne stavene uresniCitve in veasihje za prepoznavo potrebno sirse (veestaveno) sobesedilo. V nekaterih primerih lahko dol°Cimo oslabljeni pomen glagola na podlagi enega merila, najveekrat pa na podlagi vee meril.

Sidebar

SUMMARY

The article presents findings of Slovene and foreign linguists on light verbs and results ofthe analysis of 420 verbs from the Dictionary o/Slovene Literary Language (SSKJ) that have at least one of their meanings marked as 'light verb'. The author compares the findings on such verbs in Slovene, English, and German. Similarity, comparability, and overlapping of the analysed verbs in all three languages were mostly found in the so-called phrasal verbs, i.e., in one of the groups of light verbs in Slovene. Slovene and foreign linguists have corne across similar problems when analysing light verbs: several terms exist for these verbs and they are difficult to define and delimit Scholars in English mostly discuss four light verbs, whereas there are hundreds of them in German and Slovene. They are frequently used in all three languages, but their use is stylistically marked.

Light verbs lose their full verbal meaning in at least one of their meanings or examples of use, but they preserve the characteristics of a verb, whereas the semantic emphasis is passed on to the particle. The particle is originally a noun, an adjective, a verb, or a specifically predicative expression, and together with the light verb it forms a complex predicate. The analysed examples confirm that structures with light verbs are between independent lexical items and idioms.

The analysis based on semantics, valency and, above all, the possibility of substitution and synonymy with auxiliary verbs and verbs with full meaning shows that light verbs can be divided into several groups and subgroups: (1) the auxiliary verb biti 'to be' (Mot je postenjak 'The man is hones!'); (2) verbs postati 'to become', ostajati 'to stay' (postati bogatas 'to become a rich man', ostajati buden 'to remain awake'); (3) imeti 'to have' (lma dosti izkusenj 'He has plenty of experience'); (4) verbs of perception (Sredi mesta se je sam sebi zdel maJhen 'In the middle of the city he seemed small to himself); (5) verbs that are in certain cases used as their synonyms; (6) verbs that together with a noun express a state (,Jeza ga vije 'Anger is tormenting him'); (7) verbs that together with a noun express action (Mostvo dosega zmage 'The team has been repeatedly winning'); especially this group of verbs can be compared to light uses ofverbs in English and German; (8) motion verbs (S prevajanjem so sle lepote izvirnika v izgubo 'The beauty of the original has been lost in translation'); (9) phase and modal verbs and their synonyms (Zima je potrkala na vrata 'Winter has knocked on the door').

The article also sets up the criteria for defining light uses of a verb. The use of a verb as a light verb depends on the realization in a clause. Sometimes a wider (multisentence) context is needed to define a verb as light or full. Sometimes only one criterion is enough to define a light verb, but mostly it depends on several criteria.

Footnote

1 Clanekje nastal na podlagi magistrskega dela Glagoli zoslahljenim pomenom v Slovarju slovenskega knjiinegajezika pod mentorstvom red. prof. dr. Ade Vidovic Muha.

2 To poimenovanje je uveljavljeno Ie v literaturi 0 anglesCini kot tujem jeziku. Je prevod angleske besedne zveze delexical verb in izraia, daje glagol povsem brez pomena; to ni res, zato je to poimenovanje neustrezno.

3 Po analogiji s poimenovanjem polnopomenski glagol uporabljamo tudi besedno zvezo oslabljenopomenski glagol.

4 Na tezavnost prepoznavanja in uvrseanja zvez z glagoli z oslabljenim pomenom opozarjata tudi HUDDLESTON in PULLUM (2002: 291), ko pravita, da veasih ni jasno, katera raba glagolaje misljena - z oslabljenim pomenom ali polnopomenska.

5 V nemsCini delijo zveze v dye skupini: glagol + izglagolski samostalnik v tozilniku, npr. eine Erlaubnis geben, in glagol + predlog + izglagolski samostalnik, npr. zumAbschluss kommen (Duden 2005: 424); pri slednjih je semantiena moe predloga momo zmanjsana (HELBIG in BUSCHA 2005: 69). V slovensCini je tak predlog pravzaprav predlozni glagolski morfem, npr. priti do 'postati', ki vpliva na to, da se pomen glagola posplosi (ZELE 2008: 15-16).

6 A. WIEBZBICKA (1982: 753) trdi nasprotno, in sicer da zveze niso posebne, ampak vse sledijo strogim pravilom, zato so popolnoma predvidljive, pomembno je Ie upoStevati semantimi vidik.

7 Ta je v anglesCini oblikovno povsem enak glagolu, npr. drink, iz katerega je nastal (WIEBZBICKA 1982: 755; STEm in QUIRK 1991 v KLANCAR KOBAL 2002: 28-29), veCinoma pa avtorji upoStevajo tudi take samostalnike, ki imajo pripono (Akimoto 1989; HUDDLESTON in PULLUM 2002: 290), npr. suggestion, ali se od glagola razlikujejo po mestu naglasa, npr. protest - make a protest (ALGEO 1995: 205). V nemsCini je samostalnik izglagolski ali izpridevniski (PETRIC 1990: 123; HELBIG in BUSCHA 2005: 69

8 Po TOPOBlSrCU (2000: 612) so frazni glagoli tisti,»v katerih se kot vez pojavljajo razlicni drugi glagoli, npr. vrSili ali delali, njihovo povedkovo dol°Cilo pa so izglagolski samostalniki ali medmeti: VrSimo popravda nogavic (popravljamo)«. A. VmoVIC MUHA (1998: 294) pravi, daje frazni glagol opravljali delo sopomenka glagola delali. Sicer jihje pa treba locevati od fraznih glagolov tipa imeli za, ki izraia namembnost, npr. Klopimaza spanje (VmoVIc MUHA 1998: 311), in frazemskih glagolov, ki so po E. Krzisnik frazni glagoli z obvemo idiomaticno prvino (KBirsNll( 1994 v VmoVIC MUHA 2013: 49), npr. hili oh 'izgubiti'.

9 Pogoste so tudi v drugih jezikih, npr. v francosCini, spansCini, baskovsCini, nemsCini, perzijsCini, v tursCini (NICKEL 1978 v AKwOTO 1989: 24-26).

10 V to Stevilo nista zajeti glagolski gesli dol°Cili in namestili, ker sta v geselskih Clankih z oslabljenim pomenom oznacena deleznika dolocen in nameScen. Ce upoStevamo se glagole, ki so predstavljeni kot podgesla v slovarskih sestavkih, pa je glagolov, ki so v SSKJ oznaceni z oslabljenim porn en om, 430.

11 A. ZELE (1997: 145) meni, da so kvalifikatorska pojasnila v nekaterih primerih prevec nakopicena, zato se izgubi osnovni podatek. Na primer pri hili in oslali kvalifikatorsko pojasnilo s predloino zvezo napoveduje leksikalizacijo glagola in predloga. Predlaga (ibid.), da bi v takih primerih zadostovalo kvalifikatorsko pojasnilo s povedlwvim dolocilom, v ponazarjalnem gradivu pa bi bili predloznomorfemski glagoli polkrepko izpisani, npr. hili hrez, hili od, os/ali hrez, oslali na, oz. samostojna gesla, npr. hili oh 'izgubiti' (ZELE 2002: 106).

12 A. ZELE (2002: 97-98; 2008: 13)je ugotovila, da so kvalifikatorska pojasnila v SSKJtipas predloinim povedlwvim dolocilom, v zvezi zls z vidika sodobnega jezikoslovja neustrema, ker ne upoStevajo glagolske prostomorfemskosti.

13 S samoslalnilwm je redko pojasnilo, ki oznacuje metonimicno uporabo glagolskega pomena, npr. napeli miSicelusesa (ZELE 1997: 149).

14 V SSKJ je primerjalno uporabljan kvalifikator ekspresivno.

15 Med glagolske primitive poleg hiti in imeti spada tudi delali. Zanje je znaCilno, da so tako pomensko posplosuj°Ci, da so >>neke vrste glagolski 'zaimki' - proverbi« (Vmmnc MUHA 1998: 293). Glagol delali je kot nepolnopomenski glagol v posebnem poglavju podrobno predstavila A. ZELE (1999: 210-15). Pri nasi analizi se je pokazal kot temeljni, najproduktivnejsi ali tipoloSki glagol med fraznimi glagoli tipa delali lwrake-7 lwrakati. Nismo pa ga izpostavili, ker primeri niso pokazali, da bi oslabljenopomensko rabo dolocenih glagolov lahko utemeljevali s sopomenskostjo/z zamenljivostjo z glagolom delati, rabljenim z oslabljenim pomenom.

16 Imenovalnisko povedkovniSko dol°Cilo je najpogostejse in kot tako tudi stilno nevtralno (ZELE 1999: 168).

17 Zaviti oklepaj oznafuje povedkovodol°Cilno vezljivost

18 Ob kvalifikatorskem pojasniiuz nedolocnilwm se pojasniioz oslabljenim pomenom v SSKJ ne pojavija, ker je osiabijenopomenskost v zvezi z nedoiocnikom pricakovana.

References

VIRI IN LITERATURA

Minoji AKIMOTO, 1989: A Study of Verbo-Nominal Constructions in English. Tokio: Shinozaki Shorin.

John ALGEO, 1995: Having a look at the expanded predicate. The verb in contemporary English: Theory and description. Ur. B. Aarts in C F. Meyer. Cambridge: Cambridge University Press. 203-17.

Quentin ALLAN, 1998: Delexical Verbs and Degrees of Desemanticization. Word: Journal of the International Linguistic Association 4911. 1-17.

Anton BAIEC, Rudolf KOLARIC, Mirko RUPEL, 19642 : Slovenska slovnica. Ljubljana: DZS.

Laurel J. BRINTON, 1996: Attitudes toward increasing segmentalization: Complex and phrasal verbs in English. Journal of English linguistics: Athens: GA 24/3. 186-205.

Duden: Die Grammatik: unentbehrlichfur richtiges Deutsch, 2005. Mannheim: Dudenverlag.

Ulrich ENGEL, 1996: Deutsche Grammatik Heidelberg: Julius Groos Verlag.

Wolfgang FLEISCHER, 1997: Phraseologie der deutschen Gegenwartssprache. Tubingen: Max Niemeyer Verlag.

Gerhard HELBIG, Joachim BUSCHA, 2000: Leitfaden der deutschen Grammatik. Berlin, Munchen: Langenscheidt.

_____,2005: Deutsche Grammatik. Ein Handbuchfur den Auslanderunterricht Berlin, Munchen: Langenscheidt KG.

Hans Jurgen HERINGER, 1995: Grammatik und Stil: Praktische Grammatik des Deutschen. Berlin: Cornelsen Verlag.

Rodney D HUDDLESTON, Geoffrey K. PULLUM, 2002: The Cambridge grammar of the English language. Cambridge (VB), New York: Cambridge University Press.

Walter JUNG, 1990: Grammatik der deutschen Sprache. Leipzig: Bibliographisches Institut.

Apolonija KLANCAR KOBAL, 2002: Razpomenjeni glagoli v angleskem in slovenskem jeziku: Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko in arnerikanistiko.

Ivanka KozLEveAR, 1968: 0 pomenskih kategorijah samostalnika v povedkovi rabi. Jezikin slovstvo 1311. 11-15.

_____, 1971: 0 pornenu in sintakticnih rnoznostih sarnostalnika in pridevnika v povedni rabi. VII. Seminar slovenskegajezika, literature in kultue: 5.-17. julij 1971. Ur. J Toporisic. Ljubljana: FF 1-13.

Ivanka KOZLEveAR CERNELIe, 1975176: 0 funkciji glagolov z oslabljenim pomenom tipa biti. Jezik in slovstvo 21/3. 76-81.

Anna H. LIVE, 1973: The 'take-have' phrasal in English. Linguistics 11/95. 31-50.

Viktor :l\!Lt\JDIC, 1988: Jezikovno znanje uCiteljev pripravnikov. Usposabljanje razrednih uCiteljev pri nas. Ur. F Zagar. Ljubljana: Pedagoska akademija. 237-44.

Boris MrSJA, 1967: Povedek in povedkovo dol°Cilo. Jezik in slovstvo 1117. 21-25.

Teodor PETRIe, 1990: Posamostaljenja v knjitni nemscini: Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za germanske jezike in knjizevnosti.

Randolph QUIRK, Sidney GREENBAUM, Geoffrey LEECH, Jan SVARTIK, 1985: A Comprehensive Grammar of the English Language. London, New York: Longman.

Marta SILVESTER, 1978: Prirocnik za tehnicno stran redakcije geseZ. Ljubljana.

John SINCLAIR idr., 1993: Collins Cobuild English Grammar London: Harper Collins.

SSKJ: Elektronska izdaja, 1994. Ljubljana: DZS.

SF: Elektronska izdaja, 2003. Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU.

Gabriele STEIN, 1991: The phrasal verb type 'to have a look' in modern English. lRAL 2911. 1-29.

Joze TOPoRIi'ac, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Ada VIDOVI<' MUHA, 1978: Pregled slovnicnih kvalifikatorskih pojasnil v 3. knjigi SSKJ. Interno gradivo.

_____, 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloienk. Ljubljana: ZIFF

_____, 1998: Pomenski preplet glagolov imeti in biti - njuna jezikovnosistemska stilistika. Slavisticna revija 46/4. 293-323.

_____,2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: ZIFF.

_____,2013: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: ZIFF.

Bozo VODUSEK, 1933: Za preureditev nazora 0 jeziku. Krog: Zbornik umetnosti in razprav. Ur. R. Lozar. Ljubljana: Sotrudniki. 66-76.

Marjeta VRBINC, 2004: Delexical Structures Contrastively: A Common Trap for NonNative Speakers. Elope 111-2. 61-78.

Anna WIERZBICKA, 1982: Why can you have a drink when you can't *have an eat? Language 58/4. 753-99.

Andreja ZELE, 1993: Glagolska vezljivost v slovarju SKJ. Jezik tako in drugace: Zbornik. Ur. I. Strukelj. Ljubljana: Drustvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 385-400

_____, 1997: Kako je v Slovarju slovenskega knjiznega jezika predstavljena vezljivost. J ezikoslovni zapiski 3. 143-56.

_____, 1999: Vezljivostv slovenskem knjiinemjeziku (s poudarkom na glagolu): Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjizevnosti.

_____, 2002: Prostomorfemski glagoli kot slovarska gesla. Jezikoslovni zapiski 811. 98- 108.

_____,2003: Slovarska obravnava povedkovnika. Jezikin slovstvo 48/4. 3-16.

_____, 2008: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Ljubljana: Zalozba ZRC SAZU.