Content area
Full Text
Fran Bradac, Anton Sovre, Milan Groselj, Joze Kosar in Fran Petre: latinscina in grscina na ljubljanski univerzi v desetletju po vojni
Zgodovinski casopis, Ljubljana 68/2014 (150), st. 3-4, str. 432-477, cit. 173
1.01 izvirni znanstveni clanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
Usoda slovenskih klasicnih filologov je bila po drugi svetovni vojni v marsicem dolocena z njihovim razmerjem do partije. Toda po pricevanju dokumentov Drzavne vamosti, kot jih je sestavljal »Andrej« (Fran Petre), se je za njihovo tezavno dvojno igro vzdrzevanja ideolosko sprejemljive fasade skrivalo tudi prizadevanje za ohranitev nekdanje avtonomije. Relativna svoboda na Oddelku za klasicno filologijo je v desetletjih, ki so sledila letom skorajda popolnega unicenja stroke v drugi polovici stiridesetih, temeljila na dejstvu, da je postajal studij vse bolj marginaliziran.
Kljucne besede: zgodovina idej, klasicna tradicija, zgodovina klasicne filologije, totalitarizem, univerza
Avtorski izvlecek
Fran Bradac, Anton Sovre, Milan Groselj, Joze Kosar, and Fran Petre: Latin and Greek at the University of Ljubljana in the First Post-War Decade
Zgodovinski casopis/Historical Review, Ljubljana 68/2014 (150), No. 3-4, pp. 432-477, 173 notes
Language Sn. (En., Sn., En.)
After WW2, the fates of Slovenian classicists were often decided by their standing with the Communist Party. However, the documents penned by 'Andrej', a State Security informant now identified as Fran Petre, reveal their difficult game of keeping up ideologically acceptable appearances while striving to preserve some bygone autonomy. The relative lack of restrictions enjoyed by the Department of Classical Philology in the decades that followed unprecedented destruction between 1945 and 1950 was based on the fact that its discipline became increasingly marginalised.
Keywords: history of ideas, classical tradition, history of classical philology, totalitarianism, university
Author's Abstract
»Ali vi morete to popisati?« In odgovorila sem: »Morem.« Tedaj je nekaj podobnega nasmehu zdrsnilopo tistem, kar je bil nekoc njen obraz.'
Politicno atmosfero v Jugoslaviji je dolocala nekaksna differentia specifica.2 Medtem ko so druge drzave v regiji potrebovale nekaj prijateljskega prepricevanja s strani Rdece armade, preden so se odlocile za enopartijski policijski sistem, je bila Jugoslavia - skupaj z Albanijo in Sovjetsko zvezo - ena od redkih evropskih drzav, kjer je bil sistem avtohton od zacetka do konca.3 To seveda ne pomeni, da ni bilo zgledov. Jugoslavia je odkrito posnemala sovjetski eksperiment in je veljala za najhitrejso ucenko gruzijskega...