Uvodnik

Opazam, da se povecuje zanimanje za psiholoske vidike preiskovanja razlicnih vidikov deviantnih, tudi kaznivih, ravnanj. Pri tem gre tako za proucevanje vzrokov za taksno vedenje kot tudi za tehnike, ki naj na osnovi znanstvenih spoznanj, s katerimi razpolaga sodobna psihologija, pomagajo preiskovalcem, da bodo cim ucinkoviteje, a zakonito in strokovno korektno ugotovili resnico. To se odraza tudi v prispelih pobudah za objavo clankov v nasi reviji. Za zadnjo stevilko v tem letu je Karmen Jereb tako pripravila prispevek, v katerem predstavlja, kako sodobna znanstvena spoznanja prispevajo k ucinkovitejsemu vodenju kognitivnega intervjuja, Danijela Jurkovic pa v prispevku proucuje psiholoske vidike preiskovalnega intervjuja z vidika sugestibilnosti otrok. Ze dolgo vemo, da ni vsak preiskovalec enako uspesen pri preiskovanju vseh oblik kriminalitete. Njegova primernost se izkazuje skozi kompetence, s katerimi razpolaga. Ceprav sem laik na tem podrocju, si zlahka predstavljam, da preiskovanje gospodarske kriminalitete zagotovo zahteva specificne kompetence, o katerih pisejo Benjamin Jakupovic, Danijela Frangez in Anton Dvorsek. Zadnji clanek, ki smo ga prispevali Jerneja Sifrer, Silvo Grcar in Andrej Sotlar pa se ukvarja z zaznavanjem klimatskih sprememb in predstavlja mnogotere varnostne posledice te globalne groznje. Veseli me, da lahko ponovno porocamo tudi o dveh odlicno izvedenih posvetih, ki jih je konec novembra 2015 s partnerji organizirala Fakulteta za varnostne vede. Bostjan Slak poroca o posvetu o ponarejenih zdravilih, Bernarda Tominc pa o 1. nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih.