Odvisniki v slovenščini: Vsebinski odvisniki in nepravi prislovnodoločilni odvisniki

Headnote

Prispevek obravnava dve podskupini odvisnikov, ki v slovenski slovnici do sedaj nista bili posebej opredeljeni in opisani, to so vsebinski odvisniki znotraj predmetnih odvisnikov in nepravi oz. neudelezenski prislovnodolocilni odvisniki znotraj prislovnodolocilnih odvisnikov.

Kljucne besede: skadnja, slovenski odvisniki, vsebinski odvisniki, nepravi prislovnodolocilni odvisniki

The article deals with two subgroups of subordinate clauses that have not been defined and described in Slovene grammar, i.e., content subordinate clauses within object clauses and non-participant pseudo adverbial clauses within adverbial clauses.

Keywords: syntax, Slovene subordinate clauses, content subordinate clauses, pseudo adverbial clauses

0O merilih za tipologijo slovenskih odvisnikov

Za vseobsezen in pregleden se je pri oblikovanju tipologije slovenskih odvisnikov potrdil strukturalnoíunkcijski vidik, ki postavlja kot prvotno merilo funkcijskoskadenjski oz. stavcnostrukturni pristop in kot drugotno merilo se pomenskoskladenjski pristop s pretvorbeno-tvorbeno metodo.

Strukturalnofunkcijsko merilo poudarja razmerje stavcni clen x stavcni clen v obliki stavka in s tem uvaja sistemsko vzporednost skladenjskofunkcijsko enakovrednih slovnicnih enot,1 pomenski pretvorbeni pristop pa poudarja razmerje vsebine odvisnika nasproti vsebini maticnega stavka.2

Odvisnik kot stavcni clen z zgradbo stavka je torej sestavni del maticnega stavka, kar je se z vidika stavcne zgradbe potrjeno strukturalno sestavnisko pojmovanje odvisnika; da pa niso odvisniki zgolj nadomestilo ali zamenjava stavcnim clenom, je bilo v slovenskem jezikoslovju eksplicitno opozorjeno ze v sestdesetih letih prejsnjega stoletja (Toporisic 1965: 68, 1967: 181).

Pomenski vidik skladnje dodaja ravnini skladenjskih razmerij (koordinacija in determinacija) in razmerju na izrazni ravnini (prirednost in podrednost) se ustrezno sestavinskost na povedijsko-udelezenski ravnini (t. i. propozicijska semantika in kategorialna semantika), kar pomeni, da dolocena propozicijska vkljucenost, tj. propozicija v drugi propoziciji, ali vzporedna soodvisnost dveh propozicij lahko vzpostavljata razlicna skladenjska razmerja, ki se lahko izrazajo podredno ali priredno glede na razlicne sistemske zmoznosti v posameznem jeziku in glede na razlicne stilskozvrstne zmoznosti znotraj posameznega jezika. Tako glede na razlicno stopnjo sovisnosti propozicij lahko govorimo o medpropozicijski druzljivosti (veznisko in neveznisko stavcno priredje kot posledica vzporednih propozicij), o medpropozicijski vezljivosti (stavcno podredje s stavcnoclenskim odvisnikom kot posledica propozicijskega udelezenca v maticni propoziciji) in medpropozicijski druzljivosti ali modifikacijskosti (stavcno soredje ali nepravo neudelezensko podredje3 glede na maticno propozicijo).4

1Funkcijskoskadenjski oz. stavcnostrukturni pristop kot prvo merilo delitve odvisnikov

Pojmovanju odvisnika kot sestavine maticnega stavka in njihovemu stavcnoclenskemu ovrednotenju oz. delitvi je izhodisce hierarhizirana stavcna zgradba, ki jo je izdelala in pokomentirala A. Vidovic Muha v svojem recenzijskem clanku o Novi slovenski skladnji J. Toporisica (Vidovic Muha: 1984: 144). Ce hierarhizirano stavcnostrukturno predstavitev prenesemo na skladenjske oz. stavcnoclenske vloge odvisnikov dobimo: odvisniki5 > glede na nadredni maticni stavek in njegova mozna medpropozicijska razmerja6 > 1) propozicija v propoziciji (prevladujoca medpropozicijska vezljivost) > propozicijski udelezenci > stavcnoclenski odvisniki nasproti 2) soodvisnost vzporednih propozicij (medpropozicijska druzljivost ali modifikacijskost) > neudelezenski odvisniki glede na maticno propozicijo.7 V tej binami delitvi naprej sledimo smeri 1) propozicija v propoziciji > 1.1) odvisniki kot glavni (prvostopenjski in drugostopenjski) stavcni cleni ali kot razvijajoci stavcni cleni: 1.1.1) prvostopenjski odvisniki (osebkov in predmetni odvisnik /tudi: vsebinski odvisniki kot pretvorba premega govora oz. kot odvisni govor) in drugostopenjski odvisniki (prislovnodolocilni odvisniki kraja in casa) nasproti 1.1.2) razvijajoci odvisniki (prilastkov odvisnik, povedkovodolocilni odvisnik, povedkovoprilastkov odvisnik); v drugi smeri imamo 2) soodvisnost zaporednih propozicij > 2.1) glede na maticno propozicijo neudelezenski casovni, vzrocnostni, nacinovni ali prilastkovni odvisniki z moznostjo pretvorbe v priredje.

V Slovenski slovnici so tri delitve (Toporisic 420 00 : 63 7-38).8 Ena od delitev in prva navedena je: 1 vsebinski odvisniki9, npr. Rekelje, da pride, 2 oziralni neprislovni, npr. Zdaj pa mi vrni plosco, ki sem ti jo posodil, 3 prislovni odvisniki: Kjer se prepirata dva, tretji dobicek ima; druga delitev je besednovrstna, tj. katero besedno vrstno izraza odvisnik, in tretja stavcnoclenska. Ce za prvi dve delitvi v slovenski slovnici ni utemeljenih meril, je za nadaljnje obravnave odvisnikov pomenljivo, da so dovolj jasno predstavljena merila le za stavcnoclensko delitev odvisnikov.10

Ceprav za prvo/krovno delitev odvisnikov v slovnici ni razvidnega merila in na to opozori tudi R. Cazinkic (2004: 52), bi lahko rekli, da izhaja iz pomenskega pristopa k skladnji oz. iz pomensko usmerjenega skladenjskega opisa - izhodiscno merilo je pomensko/vsebinsko razmerje med odvisnim stavkom in njemu nadrejenim celotnim delom povedi, ki je maticni stavek. To vsebinsko razmerje se izraza s pomensko- in strukturnoskladenjskimi razmerji: vsebinski odvisnik (uvaja obvezno glagolsko vezljivost z glagolom maticnega stavka; sem uvrscamo tudi odvisni govor), oziralnodopolnilni odvisnik (z maticnim stavkom uvaja glagolsko vezljivost ali samostalnisko druzljivost; to so stavcnoclenski osebkovi ali predmetni odvisniki ali prilastkovi odvisniki; del druzljivosti z maticnim stavkom oz. lastnostna propozicijska dopolnila so lahko tudi nepravi prilastkovi odvisniki) in prislovnodolocilni odvisnik (uvaja glagolsko vezljivost ali druzljivost z glagolom maticnega stavka; to so stavcnoclenski prislovnodolocilni odvisniki; del druzljivosti z maticnim stavkom oz. le pridruzena nekrajevna okoliscinska propozicijska dopolnila so lahko tudi neudelezenski okoliscinski odvisniki). Glede na zgodnjo delitev z upostevanjem vezljivosti in druzljivosti so eni odvisniki nujno dopolnilo maticnemu stavku, drugi pa ne; glagolska vezljivost tvori t. i. propozicijsko jedro, npr. kdo sedeti, sirsi del propozicije pa so tudi neobvezni udelezenci oz. zunanje okoliscine dejanja ali stanja, npr. sedeti doma vceraj (Toporisic 42000: 492).

2O vsebinskih odvisnikih znotraj predmetnih odvisnikov in o nepravih oz. neudelezenskih prislovnodolocilnih odvisnikih znotraj prislovnodolocilnih odvisnikov

Ti dve skupini odvisnikov sta si glede na medstavcna oz. medpropozicijska razmerja v zlozeni povedi v cistem nasprotju: predmetni vsebinski odvisniki so obveznovezljivi s povedkom maticnega stavka, medtem ko so neudelezenski prislovnodolocilni odvisniki obvezno nevezljivi s povedkom maticnega stavka in hkrati samo druzljivi z vsebino maticnega stavka.

Zaradi boljse predstave in mozne umescenosti med slovenske odvisnike pa bi podrobnejso predstavitev oz. opredelitev potrebovali tako t. i. vsebinski odvisniki kot propozicijski udelezenci v maticni propoziciji kot t. i. neudelezenski prislovnodolocilni odvisniki kot netipicni/nepravi odvisniki, ki niso propozicijski udelezenci maticne propozicije, temvec jo dodatno oz. druzljivostno okoliscinsko opredeljujejo s samostojno propozicijo, ki je lahko izrazena tudi priredno. Neudelezenski prislovnodolocilni odvisniki imajo moznost izrazanja z razlicnimi skladenjskimi razmerji, tj. s podredjem ali priredjem, ker izhajajo iz soodvisnosti vzporednih propozicij oz. iz medpropozicijske druzljivosti vsebin.

2.1Vsebinski odvisniki

S funkcijskoskladenjskega oz. stavcnostrukturnega vidika so vsebinski odvisniki predvsem predmetni odvisniki in tudi osebkovi odvisniki, npr. Prisega, da dela za dobro vseh, Pravje, da cimprej razjasnijo zapletipd. z najsirse podredno rabljenim oz. vecfunkcijskim veznikom da. Predmetni vsebinski odvisniki so vsebinsko neposredno odvisni od pomena povedka v maticnem stavku, npr. Verjame, da se bo vse dobro izteklo, Govoril je, da/kdaj/kako/zakaj se bo odselil ipd. In medtem ko je stavcna vloga predmetnih odvisnikov v maticnem stavku navadno oznacena z zaimensko soodnosnico, npr. Vse verjame temu, o katerem nimajo dobrega mnenja, Govoril je o tem, da se bo odselil, je pa manj navadna in za razumevanje navadno tudi nepotrebna zaimenska soodnosnica pri osebkovem odvisniku, ker z zaimenskim oziralnikom najveckrat samo ponovi isti sklon, spol in stevilo, npr. Ta, kateri ga stalno klice, mu se ni vrnil denarja, Oglasil se je tisti, o katerem imajo veliko za povedati, (Tisti), kdor laze, ne verjame nikomur, Kdor tja noce, (ta) naj se ne odpravlja na pot, Kar se vlece, (to) navadno ne utece ipd.

2.1.1 Vsebinski odvisniki so obvezni udelezenci oz. obveznovezljiva dolocila povedkov v maticnem stavku, ki svojo desno vezljivost prvenstveno ali celo izkljucno uvajajo s stavcnim vsebinskim udelezencem, torej navadno vezejo stavcni stavcni clen; v sodobnem ceskem jezikoslovju so ti povedki poimenovani kot »slovesa - predikátory s propozicní orientací« (Grepl 2011: 173). Tovrstni pomenskosestavinsko zapletenejsi povedki so po S. Karolaku11 povedki 'drugega/visjega razreda', oznaceni tudi kot razlagalni ali razmerni glagoli oz. povedki.12 Sicer pa se je potrdilo, da se lahko vsak sirokopomenski glagol glede na dolocen skladenjski pomen v povedi pojavlja a) kot povedek prvega/nizjega razreda ali b) kot povedek drugega/visjega razreda, npr. a) Kar naprej dodaja hrano nasproti b) Kar naprej dodaja/govori, da jim v tej situaciji ni pomoci. Bistvena identifikacijska lastnost pomenskosestavinsko specializiranejsih povedkov je, da oznacujejo mentalno dejavnost in vzpostavljajo kookurencno/sopojavljalno/sodogajalno razmerje med povedkoma v maticnem in odvisnem stavku, Peter se je odlocil, da odpotuje, Peter je obljubil, da se bo poboljsal, Peter se je obvezal Ani, da bo varoval skrivnost, Ana je prepricevala Petra, naj se ozeni z njo ipd. Glagole oz. povedke, ki oznacujejo mentalno dejavnost in prednostno vezejo propozicijske udelezence oz. stavcna dolocila, se lahko deli v tri siroke skupine: 1) glagoli predajanja, prejemanja, obravnavanja informacij, 2) glagoli stalisc, vrednotenj, 3) glagoli psihicnih in psihosomatskih stanj in sprememb. Nastete tri skupine vkljucujejo natipicnejse glagole rekanja, misljenja, védenja, spoznanja, zaznavanja, vrednotenja, obcutenja, zelje, potrebe ipd. Posebno prva skupina povedkov povezuje vsebinske odvisnike z odvisnim govorom kot pretvorbo premega govora, npr. Prepricuje jih, da naj ga posljejo na zdravljenje.

2.1.2 Z vidika maticne propozicije so vsebinski odvisniki v vlogi nujnih vsebinskih propozicijskih udelezencev vsaj delno posebni enkrat a) s strukturno- in pomenskoskladenjskega vidika in drugic b) z vidika pretvorbenih zmoznosti.

Strukturnoskladenjski vidik omogoca locevanje vezniskih vsebinskih odvisnikov (s tipicnimi vezniki oz. vezniskimi besedami kot da, ce, naj), npr. Povedal je, da pride, in oziralnih vsebinskih odvisnikov z oziralnimi zaimki oz. oziralniki, npr. Ni povedal, kdopride/kam gre/kakogre/zakajgre ipd.; pri slednjih izbira zaimenskega oziralnika ni odvisna od povedka v maticnem stavku. Nevezanost oziralnih zaimkov na povedek v maticnem (nadrejenem) stavku daje vecjo moznost naklonske rabe kot Ne bi verjel, kdor ni videl (vendar tudi: Ne bi verjel, ce ne bi videl), Vam ze pokazemo, kaj znamo ipd. Pomenskoskladenjski vidik poudarja izbor glagolov v povedku, ki omogocajo komunikacijsko vlogo povedi z vsebinskim odvisnikom, da lahko a) sporoca oz. obvesca, npr. Sporoca mi, da pride, Svetuje, naj bomo doma, b) sprasuje, npr. Zanima ga, ce/ali je varno, c) zahteva, zeli, npr. Priporocali so, naj bo tiho, Bil je preprican, da bi zeleno lahko dosegel, c) zaznava, npr. Sluti, da ne more uiti, d) spoznava, vé, npr. Ugotavlja, da jim ni pomoci, e) vrednoti, ocenjuje, npr. Bilo bi najbolj prav, da/ce bi se poenotili, Tezko je mogoce, da so tako skregani.

2.1.2.1 Vidik pretvorbenih moznosti odpira najprej pretvorbno razmerje med premim govorom in vsebinskim odvisnikom. Cas trenutnega dobesednega oz. premega govora, ki je poimenovan kot absolutni cas, se po pretvorbi v vsebinski odvisnik spremeni v relativni cas in vlogo absolutnega casa prevzame nadredni spremni stavek, poleg tega je pri casovnem usklajevanju obeh stavkov zlozene povedi treba upostevati tudi vidskost vkljucenih povedkov, npr. Janez ne bo prisel (prihodnjik) v Porocala je / Porocala bo / Poroca, da Janez ne bo prisel / ne pride (prihodnost), Porocala je / Porocala bo / Poroca, da Janez ni prisel (predcasnost) in Porocala je / Porocala bo / Poroca, da Janez ne prihaja (istocasnost), nasproti Sporocila je / Sporocila bo / Sporoca, da Janez ne bo prisel / ne pride (prihodnost), Sporocila je / Sporocila bo / Sporoca, da Janez ni prisel (predcasnost) in Sporocila je / Sporocila bo / Sporoca, da Janez ne prihaja (istocasnost).

2.1.2.2 Pretvorbene zmoznosti oz. razlicne mozne stopnje zgoscanja vsebinskega odvisnika kot propozicijskega udelezenca so odvisne od povedka v maticnem stavku, povedki pa se locujejo po moznem upovedenju vsebine v odvisniku, nedolocniku ali izglagolskem samostalniku.

Pretvorbene moznosti vsebinskega odvisnika v nedolocnik ali izglagolski samostalnik omogocajo 1) povedki, ki so splosnopomensko usmerjeni v konkretno pocetje: odlociti se, pripravljati se, nameniti se, nameravati, domisliti se/si, zamisliti si, npr. Janez se je odlocil, da bo pobegnil - Janez se je odlocil pobegniti - Janez se je odlocil za pobeg, in 2) povedki, ki nasprotujejo konkretnemu pocetju: bati se, braniti se, sramovati se, upirati se, npr. Janez se je bal, da bi moral pobegniti - Janez se je bal pobegniti - Janez se je bal pobega. Siroko splosnopomensko rabo pa glagolom tipa dovoliti si, upati si, uspeti, zmoci, znati omeji potencialna naklonskost, in sicer samo na rabo z nedolocnikom, npr. Dovolil si je pobegniti, Upal si je pobegniti ipd. (Grepl 2011: 181-82).

2.1.2.3 Poleg pretvorbe so pogoste tudi zamenjave vsebinskega propozicijskega udelezenca s predmetnim udelezencem,13 npr. Zdravnik mu je dovolil, da pokadi eno cigareto dnevno - Zdravnik mu je dovolil eno cigareto dnevno (mozne vmesne stopnje so: Zdravnik mu je dovolil pokaditi eno cigareto dnevno, *Zdravnik mu je dovolilpokaditev ene cigarete dnevno). Zahvaljujoc povedkom, ki lahko vezejo tako propozicijskega kot predmetnega udelezenca, imamo tovrstnih primerov kar veliko, npr. Navadil se je na avtobus (se: Navadil se je, da se vozi z avtobusom, Navadil se je na voznjo z avtobusom) - v tem primeru sporocilnost ni izgubljena, nasprotno pa si lahko marsikaj domisljamo pri primeru Navadil se je na sorodnike 'Navadil se je, da ga obiskujejo sorodniki, Navadil se je, da zivi pri sorodnikih, Navadil se je, da sorodniki zivijo pri njem ipd.', podobno je z rabo glagolapripravljati se. Precej bolj predvidljiva je npr. vezljivost glagola bati se v Boji se oceta.

Samo zamenjave so mozne pri oziralnih vsebinskih odvisnikih, ker je izbira zaimenskega oziralnika neodvisna od povedka v maticnem stavku. Torej nevezanost oziralnih zaimkov na povedek v maticnem (nadrejenem) stavku daje moznost zgolj zamenjav v primerih kot Ni povedal, kdaj pride - Ni povedal cas svojega prihoda (nasproti mozni pretvorbi pri vezniskem vsebinskem odvisniku: Ni povedal, da pride - Ni povedal za svoj prihod) (Grepl, Karlík a kol. 1986: 509).

2.1.3Pri vsebinski odvisnikih je v nasprotju z drugimi odvisniki tudi izrazno poudarjena komunikacijska vloga. Poleg povedkov v maticnem stavku razlicna oz. spremenjena stalisca do propozicijsko izrazene vsebine izrazajo tudi vezniske besede; izbor le-teh je odvisen od konkretnega povedka in tako se izraza tudi tvorcevo stalisce oz. odnos do vsebine, ki zdruzuje sporazumevalno teznjo z realno naklonskostjo ali custvenim vrednotenjem: Bojim se, da se Petru ne bi kaj zgodilo - Bojim se, da bi se Petru kaj zgodilo, Sovrazim, da se Peter tako slabo uci - Sovrazim, ko se Peter tako slabo uci, Cudi me, da je toliko stalo - Cudi me, koliko je to stalo, Zdi se, da nekdo gre - Zdi se, kot da nekdo gre ipd.

2.2 Neudelezenski prislovnodolocilni odvisniki kot neudelezenci maticnega stavka oz. propozicije

Neudelezenski in zato lahko nepravi prislovnodolocilni odvisniki v nadrejenem maticnem stavku nimajo vloge njegovega propozicijskega udelezenca in zato z maticnim stavkom lahko vzpostavljajo le druzljivo casovno, vzrocnostno ali nacinovno razmerje in s tem hkrati vzpostavljajo okoliscinsko soodvisnost dveh sicer samostojnih propozicij, izrazenih podredno ali priredno.14 To slednje jih ne samo po pomenskem ampak tudi po izraznem razmerju uvrsca med neprave odvisnike, ker niso udelezenci maticne propozicije in posledicno tudi ne stavcni cleni stavcne zgradbe izhodiscnega maticnega stavka. V zgornji delitvi so predstavljeni kot 2) soodvisnost vzporednih propozicij (medpropozicijska druzljivost ali modifikacijskost) > neudelezenski odvisniki glede na maticno propozicijo. Tovrstni odvisniki izrazajo vsebinska razmerja med samostojnimi propozicijami oz. medpropozicijska vsebinska razmerja, ki jih zoblikujejo vsakokratna konkretna razmerja med povedki in zlasti izbor vezniskih besed; oboje pa odloca o moznih podredno-prirednih pretvorbah na izrazni ravni. Mozne podredno-priredne pretvorbe, ki hkrati odrazajo tudi tvorcevo razmerje do ubesedenih vsebin, so: Ko se je najedel, je sel na sprehod - Najedel se je in (potem) sel na sprehod, Ker je zunaj mocno dezevalo, je raje ostal doma - Zunaj je mozno dezevalo, zato je raje ostal doma, Ce to uredis, lahko gres na izlet - To uredi in lahko gres na izlet, Ceprav ima sam veliko dela, nam vedno pomaga - Sam ima veliko dela in nam kljub temu pomaga, Tako naglas je krical, da je ohripel - Naglas je krical in od glasnega kricanja ohripel, Opravil je to s tem, da se je izselil iz drzave - Izselil se je iz drzave in s tem je to opravil ipd. Veckrat je bilo ze potrjeno, da se je podredno izrazanje casovnih, vzrocnostnih in nacinovnih razmerij uveljavilo s pisnim jezikom, sicer pa so ista razmerja v govorih navadno oz. praviloma priredno izrazena (Grepl 2011: 170). Ravno z moznostnjo podrednoprirednih in priredno-podrednih pretvorbenih moznosti tudi slovenska slovnica vsaj posredno opozarja tudi na neudelezenske oz. neprave odvisnike (Toporisic: 42000: 643-45, 651-52).

2.2.1 Na pomensko neodvisnost oz. enakovredno soodvisnost vzporednih propozicij kaze tudi enakovredna moznost uporabe vezniske besede v obeh propozicijah, npr. Ko je odbilo deset, je nekdo trkal na zunanja vrata - Ko je nekdo trkal na zunanja vrata, je odbilo deset, Ko je imel deset let, mu je umrla mama - Ko mu je umrla mama, je imel deset let ipd.

2.2.2 Z dodanimi druzljivimi neudelezenskimi propozicijami se z maticno propozicijo vzpostavijo medpropozicijska casovna, vzrocnostna in nacinovna razmerja, ki dodatno in sporocilno neobvezno dopolnijo osnovno maticno propozicijo oz. izhodiscno stavcno poved. Nasteta medpropozicijska druzljivostna razmerja so lahko izrazena podredno in priredno. Znotraj casovnega razmerja locimo istocasnost, npr. Ko so se za trenutek ozrli stran, jim je tacas usel, Ko se je zbudila, je bila ze noc, Odhajal je po hodniku, ko ga je poklicala, neistocasnost, npr. Ko je vse povedal, so zaceli ogorceno oporekati, Preden je prisel k zavesti, so ga eno uro ozivljali, Dolgo se je mucil, potem je na koncu le se izdihnil. Znotraj vzrocnostnih razmerij locujemo vzrocno razmerje, npr. Ker se ni hotel zmociti, je vzel deznik - Ni se hotel zmociti, zato je vzel deznik, Letos bo manj krompirja, ker je bila velika susa - Letos je bila velika susa, zato bo manj krompirja, Zdaj pa imas to, ker ne poslusas! - Ne poslusas, zato imas to; pogojno razmerje, npr. Ce so odsli vsi, grem se jaz - Vsi so odsli, zato grem se jaz, Ce bo dez, ne gremo na sprehod - Dez bo, zato ne gremo na sprehod; dopustno razmerje, npr. Prisel je k nam, ceprav je dezevalo - Dezevalo je in kljub temu je prisel k nam; pogojno dopustno razmerje, npr. Gremo ven, pa naj dezuje ali snezi - Naj dezuje ali snezi, gremo ven, Gremo ven, tudi ko/ce dezuje ali snezi; namerno razmerje, npr. Nekatere rastline imajo zelo zivobarvne cvetove, da tako privabljajo zuzelke - Nekatere rastline imajo zelo zivobarvne cvetove in tako privabljajo zuzelke ipd. Znotraj nacinovnih razmerij locujemo nacinovno razmerje, npr. Delal je, kot je najbolje znal - Delal je in to po svojih najboljsih moceh, Naredil je, kot so narocili - Narocili so in tako je naredil; primerjalno razmerje, npr. Obstal je, kot bi ga polil z mrzlo vodo; memo in intenzivnostno razmerje, npr. Bil je utrujen, kot ze dolgo ni bil - Bil je utrujen in tako ze dolgo ni bil, V kolikor so imeli mescanstvo, to ni bilo revolucionarno - Imeli so mescanstvo, vendar ni bilo revolucionarno; razmerje s sredstvom, npr. Da bi se mu masceval, ga je okradel - Okradel ga je in tako se mu je masceval; izjema, npr. Nikogar ne puscaj, razen ce pride po uradni poti - Nikogar ne puscaj in izjeme so samo tisti po uradni poti.

3Funkcijskoskladenjski oz. stavcnostrukturni pristop se najbolj sistemsko in celovito uresnicuje pri t. i. stavcnoclenskih odvisnikih, tj. pri stavcnih clenih z obliko stavka oz. pri stavcnih stavcnih clenih.

1) propozicija v propoziciji (prevladujoca medpropozicijska vezljivost) > stavcnoclenski odvisniki > 1.1) odvisniki kot glavni (prvostopenjski in drugostopenjski) stavcni cleni ali kot razvijajoci stavcni cleni: 1.1.1) prvostopenjski odvisniki (osebkov in predmetni odvisnik) in drugostopenjski odvisniki (prislovnodolocilni odvisniki kraja in casa) nasproti 1.1.2) razvijajoci odvisniki (prilastkov odvisnik, povedkovodolocilni odvisnik, povedkovoprilastkov odvisnik)

3.1 Odvisniki kot glavni (prvostopenjski in drugostopenjski) stavcni cleni

3.1.1 Prvostopenjski odvisniki (osebkov in predmetni odvisnik): Kdor tako misli,15 ni nas, Zanima ga, ali vsi tako mislijo, Ocitno je, da misli resno, Ve se, kaj je narobe; Ve, da ni bilo vse v redu, Sprasuje se (o tem), kaj jim je, Zanima ga predvsem to, kdaj se bodo vrnili, Kogar se bojis, tega nimas rad, Naredil je (to), kar je moral ipd.

Osebkovi odvisniki imajo samo poimenovalno vrednost, ker med osebkovim odvisnikom in povedkom nadrejenega stavka ni pricakovanega in tipicnega prisojevalno vzajemnega razmerja, in to osebkovim odvisnikom omogoca le podrejen odnos s povedkom nadrejenega stavka. Osebkov odvisnik torej ne more biti izhodisce vseh stavcnih razmerij, kar je sicer osebek.

Znotraj predmetnih odvisnikov bi bilo z vidika vsebinskih razmerij med nadrejenim in odvisnim stavkov treba locevati med vsebinskimi odvisniki in odvisniki z zaimenskimi soodnosnicami v nadrejenem stavku, npr. Opozoril je, da manjka usposobljenih ljudi nasproti Opozoril je na to, da manjka usposobljenih ljudi. Ta zaimenska soodnosnica v nadrejenem maticnem stavku pa tudi pri predmetnem odvisniku ni potrebna, ce se tako sklonsko kot stevilsko prekriva z zaimenskim oziralnikom v predmetnem odvisniku, npr. Mu je ze vrnil (to), kar mu je bil dolzan (nasproti: Spraseval ga je o tem, kaj bo pocel v prihodnje).

3.1.2 Drugostopenjski odvisniki (vezljivi prislovnodolocilni odvisniki kraja in casa): Koncno biva tam, kjer si zeli, Cez teden se pogosto vraca, kamor ga vlece domaca druzba, Zasel in pokukal je povsod, koder in do koder je lahko sel sam, Kar naj se cim prej vrne, od koder je prisel; Odkar je doma, se rad srecuje s starimi prijatelji, Odsli so, brz ko se je zdanilo, Preden kaj stori, naj se najprej preprica o dejanskem stanju.

Poleg vezljivih prislovnodolocilnih odvisnikov kraja in casa so tudi druzljivi oz. t. i. nepravi odvisniki kraja in casa in za ene izmed njih je tipicno navezovalno razmerje z maticnim stavkom, ki jim omogoca tudi podredno-priredno pretvorljivost, kar je tipicno za neprave neudelezenske prislovnodolocilne odvisnike, npr. Sel je v gostilno, kamor ga je veckrat peljal tudi znanec (tudi: Sel je v gostilno in tja ga je veckrat peljal tudi znanec), Najraje je imel zgodnjo pomlad, kadar je vse sele zacelo cveteti (tudi: Najraje je imel zgodnjo pomlad in takrat je vse sele zacelo cveteti ipd.

3.2 Razvijajoci odvisniki (prilastkov odvisnik, povedkovodolocilni odvisnik, povedkovoprilastkov odvisnik)

3.2.1 Prilastkov odvisnik omejuje oz. ozi veljavnost dolocene identifikacijske lastnosti na stavcni clen v maticnem stavku: Mi, ki ne kadimo, lahko kar nekaj prihranimo, Pomisel, ce si upajo to narediti, mu ni dala spati, Vprasanje, kam po maturi, ga ni prav nic zasedalo. Nasprotno pa nepravi oz. t. i. neomejevalni (nerestriktivni) prilastkov odvisnik zgolj dodaja informacijo o doloceni soodnosnici in zato omogoca pretvorbo v priredje. Tipicna podredno-priredna pretvorljivost pa izraza neprave odvisnike, npr. Kupili so televizor, ki so ga podarili svojim sorodnikom - Kupili so televizor in ga podarili svojim sorodnikom, Pritekel je pes, ki je zacel lajati - Pritekel je pes in zacel lajati. Kdaj pa nepravi prilastkov odvisnik dodano informacijo le naveze na obstojeco, npr. Klicali so ga s tajnikom, kar pa ni pomenilo nic dolocnega - Klicali so ga s tajnikom in to ni pomenilo nic dolocnega ipd.

3.2.2 Povedkovodolocilni odvisnik je prisojana vsebina oz. lastnost znotraj povedka, npr. Fant je, kot (da) bi ga izrezali iz oceta > Fant je izrezan oce. Razlikuje pa se prisojanje, npr. Janez ni, za kar ga imate, od istovetnostnega razmerja, npr. Janez ni ta, za katerega ga imate, in za povedkovodolocilno razmerje je tipicna prisojevalnost.

3.2.3 Povedkovoprilastkov odvisnik uvaja medpropozicijsko modifikacijsko razmerje, npr. Predstavljala si jo je, kako/ko je bila se mlada in srecna - Predstavljala si jo je se mlado in srecno, in ni nakljucje, da ga uvaja nacinovni ali casovni veznik in da tako nacinovno kot casovno razmerje uvaja neko lastnostno soodvisnost med propozicijama, ki je lahko izrazena podredno ali priredno.

4Pretvorbene moznosti

4.1 Pretvorbe med besednim stavcnim clenom in stavcnim stavcnim clenom

Moznost pretvorbe med besednim stavcnim clenom in stavcnim stavcnim clenom potrjuje zlasti vzporednost stavcnih clenov in stavcnoclenskih odvisnikov. Pretvorbe med besednim stavcnim clenom in stavcnim stavcnim clenom niso vedno mozne (Svoboda 1961), in ce bi bile, verjetno ne bi tako pogosto uporabljali stavcne clene v obliki stavka; ravno zaradi kategorij naklona in casa oz. zaradi vsakokratne casovnonaklonske aktualizacije in specifikacije dejanja ne more biti pretvorbeno razmerje sporocilno popolnoma enakovredno. Npr. odvisnik v Rekel je, da pride ni sporocilno enakovredno pretvorljiv v *Rekel je za prihod, tudi pretvorba Ce se srecam z njim, mu bom povedal ni isto kot *Pri srecanju z njim mu bom povedal.

Moznost pretvorbe ali nepretvorbe med stavcnoclenskimi odvisniki in njihovimi besednimi ustrezniki je odvisna od povedkov v nadrejenem in podrejenem stavku podredno zlozene povedi: lahko pretvorimo npr. Izvedel je, da mati pride > Izvedel je za materin prihod nasproti npr. Menil/Domneval je, da mati pride > *Menil/ Domneval je [...] materin prihod, kjer povedka v maticnem stavku zahtevata casovno opredelitev vsebine v odvisniku ali pa vsaj primerno predlozno razmerje, ki bi smiselno oznacevalo vsebino v odvisniku. Pretvorbe lahko ne dopusca povedek v odvisniku, npr. Vem, da je Tone neumen > *Vem za neumnega Toneta (nasproti npr. Vem, kaj vse je ustvaril > Vem za vse njegovo ustvarjanje), Kdor ne poje mesa, ne more z nami > *Nemesojedec ne more z nami (nasproti Kdor ne je mesa, ne more z nami > Nemesojedec ne more z nami). Nesmiselne ali vsaj dvoumne posamostalitve povedkov so najveckrat posledica neupostevanja stavcnih razmerij in skladenjskih kategorij, ki so pogoj za slovnicno-pomensko celovitost povedi.

4.1.1 Nezmoznost pretvorbe med besednim stavcnim clenom in stavcnim stavcnim clenom tudi odkriva, kateri stavcni cleni so praviloma nestavcni in kateri stavcni.16 V vlogi nestavcnega stavcnega clena so navadno prislovno dolocilo kolicine casa, npr. Dovolj casa je govoril, Danes so ga dolgo cakali, prislovno dolocilo mere, npr. Predobro ga pozna, Prevec si prizadeva, To je globoko obzaloval, Rahlo dvomi v vse, ceprav sta kolicina in mera lahko izrazeni tudi stavcno, npr. Danes so ga cakali, kolikor se je le dalo 'dolgo', Pozna ga, da ga le ne bi tako dobro / ... kot ga pozna malokdo ali nihce 'predobro'. Nestavcno vlogo ima prislovno dolocilo vrsilca, npr. Preganjan je od vseh, To je zvedel od soseda, To je podedoval po daljnih sorodnikih, in nasprotno je prislovno dolocilo izvzemanja pricakovano rabljeno stavcno, npr. Prisli so vsi, le da ne prostovoljno ipd.

4.2Pretvorbe med podredji in priredji in znotraj podredij oz. priredij

4.2.1 Moznost podredno-priredne pretvorbe in obratno vsaj posredno zavraca tudi stalisce o samostojnosti nadrejenega stavka v zlozeni povedi - razlicna pomenska razmerja v podredni ali priredni zlozeni povedi potrjujejo, da znotraj zlozenih povedi ni pomensko osamosvojenih stavkov, vsi na tak ali drugacen nacin sele tvorijo samostojno zlozeno poved. Na pomembnost razmerij med propozicijami v zlozeni povedi opozarja tudi zmoznost ali nezmoznost pretvorb dolocenih razmerij. Z vidika razlicnih jezikov velja, da ce so razmerja univerzalna, pa je nacin njihovega izrazanja specifika vsakega posameznega jezika. Druzljiva razmerja med propozicijami se torej lahko tudi pretvorbno povezujejo. Pretvorbene moznosti znotraj razlicnih propozicijskih razmerij:

posledica - vzrok > podredje - podredje v Bil je tak zled, da je drevje pokalo - Ker je bil velik zled, je drevje pokalo; cas - pogoj > podredje - podredje v Kadar macke ni doma, misi plesejo - Ce macke ni doma, misi plesejo; izvzemalno - protivno > podredje - priredje v Prisli so vsi, le da jih ni bilo dovolj za sprejetje odlocitev - Prisli so vsi, vendar jih ni bilo dovolj za sprejetje odlocitev; dopustno - protivno > podredje - priredje v Ceprav so cel dan delali, okolica se ni bila urejena - Cel dan so delali, toda okolica se ni bila urejena.

4.2.2 Primeri z navadno mozno podredno-priredno pretvorbo so pregovori kot tipicne prvotno govorjene tvorbe. Zanje velja, da ne glede na vrsto uporabljenega zaimka navadno uvajajo vzrocnostno razmeije,17 najveckrat pogojno razmeije:18 Kdor z malim ni zadovoljen, velikega ni vreden, Kdor jezika spara, kruha strada, Kogar se bojis, tega ne ljubis, Kar je hitro dano, je dvakrat dano, Kjer se osel valja, tam dlaka ostane, Kjer je dim, tam je tudi ogenj, Kjer je volja, tam je moc, Kjer se prepirata dva, tretji dobicek ima, Ne praskaj se, kjer te ne srbi, Kadar macke ni doma, misi plesejo.

5Za zakljucek

Odvisniki so predvsem propozicijski udelezenci in kot udelezenske propozicije so z izhodiscno oz. maticno propozicijo lahko v razlicnem propozicijskem razmerju in to vpliva tudi na njihove izrazne in posledicno pretvorbene zmoznosti. Glede na to so doloceni odvisniki lahko stavcni ustrezniki stavcnim clenom v stavcni povedi, drugi pa to ne morejo biti in so nepravi oz. tudi nestavcnoclenski glede na stavcno zgradbo izhodiscne maticne stavcne povedi. Bistvo odvisniske rabe je moznost vzpostavljanja najrazlicnejsih medpropoziciskih razmerij, ki omogocajo razlicno povedkovo kookurenco in udelezensko koreferenco, in vse to omogoca cim bolj jasno in natancno izrazanje; dokazano je namrec, da je precejsen del sporocilnosti v razmerjih.

Sidebar

Summary

In the creation of the typology of Slovene subordinate clauses. the structuralfunctional point of view proved to be all-encompassing and clear. Its primary criterion is the functional- syntactic or. rather. syntactic-structural approach and its secondary criterion is the semantic-syntactic approach. While the functional- syntactic or, rather, syntactic-structural approach is most systematically and fully realized in the so-called constituent subordinate clauses. this cannot be true for the subordinate clauses that are not participants of the matrix proposition. For a better understanding and potential categorization within Slovene subordinate clauses. a better description or. rather. definition is needed for the following two groups: (1) the so-called content subordinate clauses that are participants of the matrix proposition; (2) the so-called non-participant adverbial clauses-atypical or pseudo clauses that are not propositional participants of the matrix proposition, but, rather, they provide additional circumstantial qualification with an independent proposition that might also be expressed with coordination. The possibility of expression with various syntactic relations, i.e., subordination or coordination, originates in the correlation of the parallel propositions. Neither of the two groups of subordinate clauses has been previously defined or described in Slovene grammar. Their semantic-formal features and peculiarities are evident in interpropositional relations with their choice of predicates and conjunctions as well as in their possible and impossible transformations. The main feature of the content subordinate clauses is that they are the obligatory valency complements of predicates of the "second/higher rank" or explanatory and/or of relational predicates in the matrix clause. Pseudo adverbial clauses, on the other hand, do not have the role of a propositional participant in the superordinate matrix clause, therefore they can only establish collocable relationship of time, cause, or manner with the matrix clause, thus creating a circumstantial correlation between two, otherwise independent, propositions that are expressed with subordination or coordination.

Footnote

1 Po J. Kacali (1989: 158) so stavcni cleni kompleksne slovnicne, pomenske in leksikalne kategorije in posledica tega je lastna skladenjska vrednost stavcnega clena. Iz tega tudi sledi, da stavcni stavcni cleni niso ne v zamenjavnem in navadno tudi ne v popolnem pretvorbenem razmerju z navadnimi nestavcnimi stavcnimi cleni.

2 Maticni stavek je tu misljen kot celotni nadrejeni del zlozene povedi brez dolocenega obravnavanega odvisnika. V zlozeni povedi z vec odvisniki torej maticni stavek lahko obsega glavni stavek z vsaj enim odvisnikom, in v teh primerih maticni stavek ni enak glavnemu stavku, ampak je enakovreden nadrednemu stavku. Maticni stavek se v smislu izhodiscnega stavka, ki vkljucuje vse sestavine potencialnih stavcnih clenov tudi v obliki stavka, uporablja tudi v ceskem jezikoslovju, pri nas pa je njegovo rabo utemeljeval R. Cazinkic (2004: 46).

3 Tovrstni neudelezenski prislovnodolocilni odvisniki v nasprotju z npr. prislovnodolocilnimi odvisniki kraja nimajo in ne morejo imeti vloge propozicijskega udelezenca v maticnem izhodiscnem stavku. Zaradi nezmoznosti udelezenske vloge v maticnem stavku so v primerjavi s stavcnimi stavcnimi cleni oz. stavcnoclenskimi odvisniki obravnavani kot nepravi nestavcnoclenski odvisniki glede na maticni stavek.

4 Pri dolocanju medpropozicijskih razmerij v slovenscini sem se zgledovala po ceski skladnji v ceski akademijski slovnici (Mluvnice cestiny 3: Skladba, 1987, Praga: Academia).

5 Aktualna raba zgledov v tem prispevku je potrjena z besedilnim korpusom Gigafida z besedilno zbirko, ki pa je bila zal zadnjic azurirana v letu 2011.

6 Glede na razlicno stopnjo sovisnosti propozicij lahko z vidika izhodiscne maticne propozicije govorimo o medpropozicijski druzljivosti (veznisko in neveznisko stavcno priredje), o medpropozicijski vezljivosti (stavcno podredje s stavcnoclensko propozicijo oz. stavcnoclenskim odvisnikom) in medpropozicijski druzljivosti ali modifikacijskosti (stavcno soredje ali podredje z neudelezenskimi odvisniki glede na maticno propozicijo).

7 Delitev na udelezenske oz. stavcnoclenske in neudelezenske odvisnike je mozna glede na to, ali imajo odvisniki svojo stavcnoclensko vlogo (kot propozicijska sestavina oz. propozicijski udelezenec) v izhodiscnem maticnem stavku (stavcnoclenski odvisniki) ali pa je nimajo oz. niso propozicijski udelezenec izhodiscnega maticnega stavka, temvec kot vzporedna propozicija vzpostavljajo z izhodiscnim maticnim stavkom druzljivo medpropozicijsko razmerje (neudelezenski odvisniki), in ti neudelezenski odvisniki so z vidika maticnega stavka tudi nestavcnoclenski odvisniki.

8 Upostevana je prva razsirjena in dopolnjena izdaja, kar po avtorjevih besedah velja zlasti za skladenjski del, sicer pa cetrta izdaja Slovenske slovnice J. Toporisica iz l. 2000.

9 Vsebinski odvisniki imajo svoje samostojno geslo v Enciklopediji slovenskega jezika (Toporisic 1992: 359), vendar niso razlocevalno in tudi ne uvrscevalno opredeljeni glede na druge odvisnike.

10 V Slovenski slovnici je pomenljiva izjava (420 00 : 63 6): »Ne da se vse povedati v enostavcnih povedih.« Iz znotrajpropozicijskega razmerja torej vstopamo v medpropozicijsko razmerje in takrat se lahko govori o stavcnih osebkih, stavcnih povedkovih dolocilih, stavcnih predmetih, stavcnih povedkovih prilastkih, stavcnih prislovnih dolocilih; z besednovrstnega vidika pa Slovenska slovnica »na podlagi tega, katero besedno vrsto zamenjujejo /op. odvisniki/« (638) navaja samostalniske, pridevniske in celo povedkovniske stavke - »povedkov odvisnik je lahko samostalniski, pridevniski ali povedkovniski stavek: Hoditi v solo pomeni, da si privilegiran, Janez ni ta, za katerega ga imate, Fant je, kot/da bi ga izrezal iz oceta, Naj bo, da bo vsem prav, To je, tako kot on pravi«. Sicer pa se v Slovenski slovnici (42000: 637>) odvisniki delijo po vec merilih in najbolj eksplicitno izrazeni sta delitvi: 1) prva delitev brez meril in utemeljitve a) odvisniki glede na vsebino (za glagoli rekanja in misljenja), b) oziralni odvisniki brez prislovnih, c) prislovni odvisniki (prostorski /mestovni, izhodisca, cilja, razmescenosti/, kolicine poti, casovni, kolicine casa), c) lastnostni odvisniki (pravi nacinovni, primerjalni, mere oz. kolicine, posledicni, sredstveni, izvzemalni), d) vzrocnostni odvisniki (ozirni, vzrocni, namerni, pogojni, dopustni), in 2) druga delitev glede na stavcnoclensko vlogo odvisnikov (osebkov, povedkov, predmetni, povedkovoprilastkovni, prilastkov).

11 S. Karolak (2001: 22-25) glede na vezljivostne zmoznosti glagole podrobneje deli na glagole 1) hotenja, prizadevanja, pricakovanja, 2) cutenja, 3) pohvale, nagrade, poplacila, povrnitve, 4) procesov - umiranja, rasti, usihanja/venenja, omedlevanja, 5) dejavnosti - hoje, sprehajanja, voznje, branja, pisanja, govorjenja, igranja, 6) dogodka - rojevanja, izginjanja, pojavljanja, vstopanja, odkrivanja, stvarjenja, 7) stanjskosti - biti cist/zadolzen/zaljubljen/suh/susa, 8) vede, znanja, resnice, vere, zavesti, razumevanja, 9) namescanja, posajanja, prenehanja, pricakovanja, upanja, 10) vzroka (povzrociti, sproziti), 11) zanikanja, ugovarjanja, oporekanja.

12 Pod vplivom pomenskih delitev A. Wierzbicke (1972) S. Karolak (2001: 24-25) locuje 'proste pomene' (pojçcia proste) in 'sestavljene pomene' (pojçcia zíozone); sama proste glagolske pomene opredeljujem kot temeljne pomene, sestavljene glagolske pomene pa kot specializirane pomene. S. Karolak se dodaja logicno ugotovitev, da na splosno v jezikih prevladujejo sestavljeni pomeni. T. i. sestavljene glagolske pomene deli v pomenske skupine glagolov 1) predvidevanja, pricakovanja, slutnje, 2) nadejanja, upanja, zelje, 3) straha, slutnje, 4) nanasanja, 5) obljube, veljave, 6) govorjenja, 7) zmote, 8) pomoci, 9) lazi, 10) namere, 11) zanimanja, 12) mascevanja, 13) ostevanja, zmerjanja, 14) raziskovanja, preiskovanja.

13H. Belicová (1982: 58) v tovrstnih primerih govori mozni »kondenzirani propoziciji« v primeru orodnika, torej o zgoscenem propozicijskem orodniku, govori, npr. Vlak je ustavil z roko < Vlak je ustavil s tem/tako, da je dvignil roko, Okno je razbil s kamnom < Okno je razbil s tem/tako, da je vanj vrgel kamen ipd., nasproti 'neposrednemu nestavcnemu orodniku', npr. Mec je vihtel z roko, Udaril ga je s kamnom.

14Casovna (dodatna), vzrocnostna in nacinovna razmerja pogosto niso del izhodiscne propozicije stavcne povedi, temvec se ji kot samostojne (vzporedne) propozicije lahko neobvezno naknadno dodajajo z druzljivimi ali modifikacijskimi medpropozicijskimi razmerji. Stavcnoclensko so to navadno druzljiva stavcna prislovna dolocila casa, vzroka, nacina, ki kot odvisniki, druzljivi z maticnim stavkom, oblikujejo zlozeno poved.

15Pogosteje in bolj navadno kot oziralni zaimek kdor se v isti oziralni vlogi uporablja zvezo s posamostaljenim pridevniskim zaimkom tisti-a-o, ki, to je tudi obrazilna podstava za vrsilca dejanja ali nosilca stanja.

16Ta podatek ponuja tudi Slovenska slovnica 42000 in sicer pri obravnavi stavcnih clenov pod rubriko Oblika. Zgornje podatke je bilo mozno razbrati na straneh 622-625, 642-643.

17 Zgledi potrjujejo, da je treba odvisnike obravnavati kot vsebinske celote, in ne jih dolocati npr. po tipu vezniske besede, npr. Kadar macke ni doma, misi plesejo, kjer se prepirata dva, tretji dobicek ima - oba odvisnika sta vsebinsko pogojna, in ne npr. casovni in krajevni (Toporisic 1982: 376).

18 Izbrala sem samo zive in pogosto rabljene pregovore, kjer oziralni zaimek lahko zamenja vzrocni podredni veznik ce ali pa npr. priredni veznik in.

References

Viri in literatura

Helena Bélicová, 1982: Sémantická struktura vety a kategorie pádu. Príspévek k porovnávací syntaxi ruské a ceské jednoduché véty. Praga: Academia.

Robert Cazinkic, Robert, 2004: Pojmovanje odvisnika in razmerja med nadrednim in odvisnim stavkom. Jezikoslovni zapiski X/1. 43-58.

GigaFida, korpusna besedilna zbirka, http://www.gigafida.net. dostop 23. 1. 2016.

Miroslav Grepl, Petr Karlík idr., 1986: Skladba spisovné cestiny. Praga: Státní pedagogické nakladatelství.

Miroslav Grepl, 2011: Jak dál v syntaxi. Studie osobností brnénské lingvistiky IV. Brno: Host.

Ján Kacala, 1989: Sloveso a sémantická struktúra vety. Bratislava: VEDA Vydavatel'stvo Slovenskej akadémie vied.

Stanislaw Karolak, 2001: Od semantyki do gramatyki. Wybór rozpraw. Varsava: Instytucia Slawistyki PAN.

Jan Petr idr., 1987: Mluvnice cestiny (3 - Skladba). Praga: Academia.

Karel Sloboda, 1961: Parataxe a hypotaxe z hlediska modální vystavby souvetí. Slovo a slovesnost 22/4. 241-54.

Joze Toporisic, 1965-1970: Slovenski knjizni jezikI-IV. Maribor: Obzorja.

-, 1982: Nova slovenska skladnja (NSS). Ljubljana: DZS.

-, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ.

-. 420 00: Slovenska slovnica (SS). Cetrta prenovljena in razsirjena izdaja. Maribor: Obzorja.

Ada Vidovic Muha, 1984: Nova slovenska skladnja J. Toporisica. Slavisticna revija XXXII/2. 142-55.

Anna Wierzbicka, 1972: Semantic Primitives. Frankfurt ob Majni: Athäneum.