Content area
Full Text
Analiza urbanih pojavov z vidika politicne ekonomije: sodobni premislek (recenzija knjige Reconstructing urban economics: Towards a political economy of the built environment) Naslov: Reconstructing urban economics: Towards a political economy of the built environment (Rekonstrukcija urbane ekonomije: k politicni ekonomiji grajenega okolja) Avtor: Franklin Obeng-Odoom Založba: ZED Books Kraj in leto izdaje: London, 2016 Število strani: 296 [ISBN: 978-1-7836-0659-7]
Knjiga z naslovom Rekonstrukcija urbane ekonomije (ang. Reconstructing urban economics), ki zagovarja heterodoksen pogled na urbano ekonomijo, je prijetna in preprosta za branje. Avtor Franklin Obeng-Odoom v njej predstavi nekaj presenetljivih vpogledov v eno najpomembnejših tem s podrocja urbanih študij - urbano ekonomijo. Knjigo je napisal iz dveh razlogov: zaradi pretiranega poudarjanja filozofije »dobickonosnih nepremicnin« (ang. property for profit) v konvencionalni oziroma »mainstream« urbani ekonomiji ter pomanjkanja sistematskega in kriticnega nasprotovanja tej ortodoksiji pri heterodoksnih ekonomistih. Nesporno dejstvo je, da neoklasicna ekonomija, intelektualna podlaga sodobnega kapitalizma, še zdalec ni popolna. Tako se denimo osredotoca na hipoteticno »utopijo«, pri kateri velja Paretova optimalnost, namesto na razlago ekonomij v realnem svetu (Eichner in Kregel, 1975). Zato se kot pomanjkljivost neoklasicne ekonomije pogosto omenja normativna pristranskost, pa tudi nekatere njene osnovne domneve niso realne in utemeljene. Domneva racionalnosti denimo ne upošteva drugih dejavnikov v realnem svetu, ki vplivajo na clovekovo vedenje in možnosti neracionalnega delovanja (Galbriath, 1985; Hausman, 1992; Rappaport, 1996), zato neoklasicna ekonomija ne more popolnoma pojasniti vseh realnih situacij, njena napovedna moc pa je vcasih precej šibka. Glede na njene donkihotske domneve in empiricno nepreverljivost se kaže potreba po alternativnih ekonomskih teorijah, s katerimi bi lahko bolje pojasnili pojave v urbanem okolju.
Avtorjev poskus izpodbijanja prevladujocega pogleda v urbani ekonomiji si zasluži pohvalo in priznanje. Predstavi najnovejše teorije s podrocja politicne ekonomije, povezane z urbanimi vprašanji, pri cemer njen namen vsekakor ni omalovaževati pomena in prispevka konvencionalne urbane ekonomije. Odkar se je politicna ekonomija v 18. stoletju pojavila kot veda, ki proucuje ekonomijo posameznih držav, se je razvijala v interdisciplinarni pristop, ki naj bi pojasnil dinamicne odnose med ustanovami, politicnim okoljem in ekonomskim sistemom. Ima razlicne smeri, ki se osredotocajo na razlicna podrocja. Ene recimo proucujejo odnose med akterji in ustanovami (Campbell, 1998; Persson in Tabellini, 2000). Ta veja raziskav se je razširila tudi na podrocje mednarodne konkurence in sodelovanja. Druge poudarjajo vlogo moci in razrednih odnosov...