Content area
Full Text
Članek obravnava zgodnjebizantinsko književnost oziroma natančneje tisti njen del, ki ga lahko opredelimo s pojmom kenotična književnost. Izpostavljeni sta dve ključni zgodnjebizantinski besedili te tradicije: Mistično bogoslovje Dionizija Areopagita in Lestev božanskega vzponaJaneza Klimaka. S pojmom kenotična književnost lahko označimo tista religiozna in mistična besedila, za katera je značilno stopenjskopoglabljanje skozi ?zunanje?plasti sebstva do temeljnih dimenzij človeškega bitja na njegovi poti k Bogu. Fenomenološko ločujemopredvsem dve vrsti sebstva: na eni strani bazično, jedrno ali minimalno sebstvo, ki predstavlja osnovo doživljanja sebe in s tem občutek, da sem jaz tisti, ki izkušam določeno izkušnjo, ter na drugi strani narativno ali razširjeno sebstvo, ki označuje, kdo sem ta jaz in kako se doživljam skozi čas, kakšna je moja življenjska zgodba, kako se razlikujem od drugih ljudi in kakšne so moje značilnosti. Vmističnem izročilu se poleg teh dveh oblik odpira nov horizont sebstva. Prekpozorne in nenehne molitve skuša menihprepoznavati in razbirati različna mentalna stanja in s tem ravni doživljanja sebe. Odpira se mu možnost, dapostopoma opušča navezanost naposamezne dele narativnega sebstva, ki se kot motnjepojavljajo v obliki misli, predstav, čustev, želja, skušnjav ali strahov. Opuščanje navezanosti na narativne plasti sebstva vodi k izpraznjevanju samega sebe, kije v krščanski meniški tradiciji poznan kotkenoza. Zato lahko vseprocese, ki vodijo v smer izpraznjevanja sebe, imenujemo kenotičniprocesi in stanja sebstva, ki jih tako dosežemo, kenotična oziroma mistična. Kenotična književnost je tako vodič na poti takšnega izpraznjenja.
Ključne besede: literatura in religija / bizantinsko meništvo / mistika / mistično izkustvo / sebstvo / molitev / kenoza / kenotična književnost / Janez Klimak / Dionizij Areopagit
Uvod
Med apoftegmami, modrostnimi izreki egipčanskih puščavnikov, se je ohranila naslednja anekdota, ki neposredno odpira vprašanje sebstva (ang. self) na menihovi notranji poti. ?Oče Pojmen je rekel očetu Jožefu: 'Povej mi, kako naj postanem menih.' Rekel je: 'Ce hočeš najti mir tukaj in onstran, se pri vsaki stvari vprašaj: Kdo sem? In nikogar ne sodi'? (Migne 65). (Eínev ó aßß&? noippv тф aßßS 'lœo^ Eine poi n&ç yévœpat povayóę; Kai eínev Ei Beretę eúpetv avánauGiv κа! Ф8е κа! еκер eni navn npáypan ^éye^ 'Еую tîç eipi; κа! pp Kpivpç Tivá.) Vprašanje ?kdo sem??, ki si ga puščavnik zastavlja v vsakršnih okoliščinah, ima znotraj krščanske meniške tradicije enoznačen odgovor: ?grešnik?. Toda od vprašanja ?kdo sem?? do odgovora se...