Content area
Celotna Zgornja Savinjska dolina je bila у zaéetku 12. stoletja veliko zemljisko gospostvo Bavarca Diepolda de Chagere s стей сет у Gornjem Gradu. Leta 1140 ga je daroval za ustanovitev benediktinskega samostana, manjsi del pa je pripadel Ogleju. Samostan je v 333 letih obstoja z obsezno kolonizacijo oblikoval kulturno krajino z ok. 750 kmetijami in urbanimi naselbinami (trgi) Gornji Grad, Ljubno in Retica. Oglejske posesti z gradovi Gornji Grad, Vrbovec in Mozirje so bile od konca 13. stoletja fevdi у rokah lokalnih rodbin. Najvplivnejsi politi ni sili so predstavljali grofje Vovbréki in gospodje Zovneëki. Vovbréki в sredistem у Mozirju so 1286 postali tudi dedni advokati benediktinske opatije, po izumrtju 1322 so jih nasledili Zovneski (od 1341 grofje Celjski). Samostan je bil 1461 priklju en novoustanovljeni skofiji у Ljubljani, 1473 pa ukinjen. Gornji Grad je bil nadalje sekundarna rezidenca ljubljanskega skofa.