KNJIGA KOT PREMICNA KULTURNA DEDISCINA V PORTALU DEDI: UMESTITEV KNJIGE V DIGITALNO ENCIKLOPEDIJO NARAVNE IN KULTURNE DEDISCINE NA SLOVENSKEM

Headnote

Oddano: 4. 11. 2010 - Sprejeto: 15. 12. 2010

UDK 027:719(497.4):004.65

Izvlecek

Projekt »Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediscine na Slovenskem« (DEDI II) je prototipni raziskovalno-razvojni projekt (2009-2010) in predstavlja prvi poskus vecmedijske digitalne predstavitve slovenske naravne in kulturne dediscine in interdisciplinarno zdruzuje delo razlicnih kulturnih in izobrazevalnih institucij, s cimer so bile na enem mestu zbrane verodostojne, kakovostne in kompleksne vsebine stirih vrst dediscine (nepremicne, premicne, zive kulturne ter naravne) z namenom, izobrazevati in priblizati dediscino najsirsi javnosti in jo spodbuditi k soustvarjanju jutrisnje dediscine. Za potrebe projekta je bil narejen podroben tezaver dediscine, ki zdruzuje do sedaj znane in na novo dopolnjene taksonomije za posamezne vrste de-discine. Ustanovljena je bila strokovna uredniska skupina, ki skrbi za kakovost objavljenih vsebin. Narodna in univerzitetna knjiznica (NUK) je kot ena temeljnih ustanov za hranjenje in zbiranje slovenske pisne kulturne dediscine sodelovala ze pri zasnovi pilotnega projekta DEDI, v nadaljevalnem projektu pa je z digitalizacijo pomembnih zgodovinskih in literarnih del v okviru premicne dediscine prispevala k primerni zastopanosti virtualne knjige na spletnem portalu DEDI.

Kljucne besede: premicna kulturna dediscina, digitalne zbirke, taksonomije, tezavri, spletni portali

Review article

UDC 027:719(497.4):004.65

Abstract

The project entitled "Digital encyclopaedia of Slovenian natural and cultural heritage" (DEDI II) has been evolved as a prototype research and development project (2009- 2010). It represents the first attempt of multimedia-rich digital representation of Slovenian natural and cultural heritage by the means of interdisciplinary work of different cultural and educational institutions. Verifiable, qualitative and complex content of four types of heritage is co-located on a common site (immovable, movable, vivid and natural heritage) with the goal to promote the heritage and educate the general public, as well as to encourage the public to create tomorrow's heritage. A new detailed thesaurus was constructed enabling the classification of different kinds of heritage. It merges the established and newly created taxonomies of each type of heritage. To ensure the quality of published contents, the professional Editorial Board has been established. The National and University Library of Slovenia (NUK), one of the fundamental institutions for collecting and keeping the written cultural heritage of Slovenia, has already participated in the conception of the first project scheme. In the second part of the DEDI project, NUK contributed a number of digitalized books selected on the basis of their historical and literary importance. Digitalized books were published on the DEDI portal under the movable cultural heritage taxonomy.

Key words: movabale cultural heritage, digital collections, taxonomy, thesaurus, web portals

1 Uvod

Sodobni trendi na podrocju muzealstva, knjiznicarstva, arhivistike, umetnosti in tudi drugod nas vodijo v svet digitalnih medijev, ki danasnjemu uporabniku omogocajo prijazno, lazje in hitrejse dostopanje do informacij, kar predvideva tudi zakonodaja s tega podrocja, ki je opisana v nadaljevanju. V ta namen so se po svetu in pri nas oblikovale ze stevilne spletne zbirke, ki vsebujejo predvsem premicno kulturno dediscino na papirju ali drugih nosilcih. Tako so, na primer, na Europeani (http://www.europeana.eu/portal) zbrani zapisi o podobah, besedilih, zvokih in videih, podobne vsebine lahko najdemo na portalu Digitalne knjiznice Slovenije - dLib.si (Pokorn, Krstulovic in Stular Sotosek, 2009). Spletni portal Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediscine na Slovenskem (v nadaljevanju DEDI), ki je nastal v okviru istoimenskega projekta DEDI II in na temelju pilotnih rezultatov, resitev in analiz prvotnega projekta DEDI, pa je edinstven v slovenskem in tudi evropskem merilu, saj z razliko od drugih portalov na enem mestu zdruzuje ne samo objekte iz naslova premicne kulturne dediscine, ampak tudi naravne ter nepremicne in zive kulturne dediscine. Med zapisi torej najdemo znacilnosti regionalnih obmocij in slovenskih krajev, ki se vezejo na arhitekturo, obicaje in folkloro, pa tudi opise naravnih znacilnosti pokrajine, kamnin, rastlin, zivali in dreves ter vodovja in podobno.

Eden izmed temeljnih problemov tovrstnih projektov je zasnova klasifikacijskega sistema, s cimer se zagotovi sistematicno uvrscanje in poimenovanje posameznega opisanega objekta. Smiselno urejena taksonomija namrec poveca najdljivost objekta in razumevanje njegovega odnosa do drugih objektov. V pricujocem prispevku se bomo ukvarjali z vprasanjem umescanja tiskane premicne dediscine oziroma natancneje knjige v obstojeci registrski sistem naravne in kulturne dediscine v Sloveniji, ki je bil za potrebe projekta DEDI II nekoliko spremenjen. Predstavili bomo rezultate aplikativne studije na primeru omenjenega portala DEDI, ki je bil osnovan na izhodiscih varstva kulturne dediscine v Evropski uniji in v Sloveniji. V drugem delu clanka podrobneje predstavljamo, kako smo oblikovali sistem ter umestili tiskano gradivo (knjigo in njeno virtualno razlicico) v taksonomijo portala DEDI. V zakljucku so podani odprti problemi tega projekta ter nekateri predlogi resitev le-teh.

2 Projekt in oblikovanje portala DEDI

S portalom DEDI (Slika 1) je omogocen spletni dostop do jasno in smiselno urejenih digitalnih vsebin naravne in kulturne dediscine na Slovenskem. Portal omogoca najsirsi javnosti pregledovanje in evidentiranje oz. dopolnjevanje zbirk naravne in kulturne dediscine, s cimer zeli projektna skupina prispevati k prepoznavnosti in ohranjanju naravne in kulturne dediscine v slovenskem prostoru.

S postopnim dopolnjevanjem in soustvarjanjem digitalne enciklopedije DEDI, ki je omogoceno tudi predstavnikom sirse javnosti - na primer upravljavcem dediscine -, bo portal pridobil obsezne vsebine in s tem pomembno vlogo v nacionalnem pogledu, ob tem pa bo njegova informativna razseznost dopolnjena s turisticno-promocijsko ter izredno pomembno didakticno oz. pedagosko vlogo. Prenos vsebin iz portala v ucne procese je omogocen prek spletne ucilnice, kjer se uporabniki portala naucijo iskati vsebine, ter prek izobrazevalnih aktivnosti, ki digitalno enciklopedijo DEDI povezujejo s pedagoskim delom. Vkljucevanje naravne in kulturne dediscine v ucne programe je namrec bistvenega pomena za poznavanje identitete slovenskega naroda, saj poznavanje nase dediscine pripomore pri razvijanju in krepitvi zavesti o skupnem slovenskem kulturnem, pa tudi naravnem prostoru.

2.1 Cilji in metodologija projekta

Glavni namen projekta DEDI II (2009-2010) je bila ustanovitev javno dostopne digitalne enciklopedije naravne in kulturne dediscine - DEDI, ki bo namenjena najsirsi zainteresirani javnosti, predvsem pa profesorjem in dijakom. Zato se je projekt osredotocal na tri kljucna podrocja delovanja:

1. pridobivanje digitaliziranih podatkov,

2. izdelava t. i. tehnoloske platforme (oz. portala z integriranimi storitvami geoinformacijskih sistemov), v katero bo vkljucenih cim vec podatkov iz razlicnih virov in bo omogocala njihov atraktiven prikaz, ter

3. prenos znanja o dediscini v vzgojne procese.

Projektna skupina je za realizacijo zastavljenega nacrta oblikovala za objekte na portalu dve vrsti opisov:

1. osnovne dediteke, v katerih je objekt naravne ali kulturne dediscine enostavno predstavljen z opisom in predstavitvenim multimedijskih gradivom, in

2. napredne dediteke, v katerih je vec objektov naravne in/ali kulturne dediscine zdruzenih glede na cas, prostor, temo itd. in ponujajo obsirnejse opise ter dodatne moznosti uporabe; vec objektov dediscine je povezanih v celovito pripoved nekega konteksta.

Ob prijavi projekta si je projektna skupina zastavila naslednje cilje:

- vnesti, kategorizirati in prostorsko umestiti vec kot 300 izbranih objektov kulturne in naravne dediscine,

- zasnovati in implementirati napredne metode prikazovanja objektov (napredna dediteka, nelinearna pripoved, lokacijski podatki),

- zasnovati in implementirati napredne metode urejanja in povezovanja objektov,

- priblizati naravno in kulturno dediscino najsirsi javnosti in jo spodbuditi k soustvarjanju jutrisnje dediscine,

- prenoviti in razsiriti pilotni projekt DEDI in ga priblizati uporabniku z uporabo vizualnih metod programiranja,

- umestiti projekt v pedagoske in ucne nacrte.

Interdisciplinaren koncept projekta je vkljuceval vrsto humanisticnih, druzboslovnih, tehniskih in naravoslovnih institucij ter strokovnih in raziskovalnih sodelavcev. Za uspesno zakljucitev projekta je bilo potrebno tesno sodelovanje med vsemi udelezenci projekta. Zapise v portal DEDI so do sedaj prispevali partnerji projekta. Vsebinski del zapisov so pripravili vsebinski partnerji: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (FF), Geodetski institut Slovenije (GIS), Narodna in univerzitetna knjiznica (NUK), Zavod za gradbenistvo Slovenije (ZAG) in Znanstvenoraziskovani center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Za tehnicno izvedbo in prikaz podatkov na portalu pa so poskrbeli: Hruska.si, Sinergise ter XLAB.

Sodelujoce institucije so podale pregledne sezname objektov, ki bi lahko bili vkljuceni v portal DEDI. Pri tem je nastala mnozica pomembnih vsebin, ki pa v tako kratkem casovnem obdobju niso mogle biti v celoti zajete. Potrebna je bila selekcija pomembnejsih oz. povednejsih vsebin. Selekcija objektov je nastala na podlagi sistematicne kvalitativne analize vsebin dediscine slovenskega naroda, pri kateri je kljucno vlogo igrala povezanost posameznega objekta z drugimi objekti, ki so predstavljeni v portalu DEDI. Kot primer lahko navedemo Zoisovo palaco v Ljubljani, katere opis zdruzuje nepremicno kulturno dediscino (arhitekturo), premicno kulturno dediscino (knjige) in naravno kulturno dediscino (kristale). S tem je nastal nabor objektov za digitalizacijo. Poleg tega smo pri izbiri objektov sledili se regionalni uravnotezenosti, cim bolj sorazmerni uravnotezenosti glede na naravo in kulturo ter vsebinski raznolikosti objektov znotraj naravne in kulturne dediscine z namenom, da bo mozno ustvariti razlicne spletne lekcije.

Na projektu je skupaj sodelovalo 116 strokovnjakov z 8 razlicnih ustanov in podjetij v Sloveniji, zato je bila notranja kontrola nad tehnicno izvedbo, pripravo gradiva in samo izvedbo posameznih del ter terminskim planom nujna. Kontrolo je izvajalo vodstvo projekta - predstavniki sodelujocih institucij. Prav tako je bila nujna kontrola pripravljenih in v portal dodanih vsebin - v ta namen je projektna skupina imenovala uredniski odbor, ki je preverjal kvalitativno in kvantitativno primernost opisov, uporabljene kljucne besede in uvrscenost objekta v taksonomijo. Poleg notranje je projekt preverjala tudi zunanja kontrola, ki jo je izvajal MVTZ kot glavni financer projekta. Ministrstvo je bilo pozorno predvsem na zastavljene projektne cilje in rezultate, terminsko izvrsevanje nalog, porabo sredstev in projektna porocila.

3 Formalna izhodisca o kulturni dediscini in digitalizaciji v Evropski uniji in Sloveniji

3.1 Evropski dokumenti in strategije

Evropska unija (EU) s Svetom Evrope in Evropsko Komisijo na celu daje poseben poudarek ohranjanju in razvoju evropske kulturne dediscine. V ta namen je od leta 2000 do letos sprejela razne politicne odlocitve, programe in projekte ter ob tem tudi izdala vrsto resolucij, strategij in priporocil, s katerimi zeli spodbuditi razvoj in raziskave na podrocju ohranjanja, digitalizacije in promocije nase skupne evropske kulturne identitete, ki je tesno povezana s kulturno dediscino posameznih narodov.

Bistveni dokumenti, ki se vezejo na podrocje kulturne dediscine, so:

1. Strategija i2010 (zakljucena z letom 2009), s katero je EU postavila splosne smernice razvoja za novonastajajoco informacijsko druzbo za spodbujanje znanja ter boljso rast in razvoj, ki vkljucujeta tudi nova kvalitetnejsa delovna mesta. Znotraj strategije i2010 je v kontekstu tega prispevka se posebej zanimiva iniciativa za digitalne knjiznice, s katero je poleg kulturne vrednosti dediscine poudarjen tudi njen ekonomski potencial (i2020, 2008).

2. V letosnjem letu je EU sprejela novo Evropsko digitalno agendo, ki je nadomestila pravkar zakljuceno strategijo i2010. Z njo zeli EU poskrbeti za enotni digitalni trg, ki bo dal trajne gospodarske in druzbene koristi in bo omogocil lazje resevanje nekaterih druzbenih izzivov, med katere sodi tudi digitalizacija evropske kulturne dediscine itd (Sporocilo, 2010).

3. Spletni dostop do evropske kulturne dediscine, katere rezultat je Europeana - evropska digitalna knjiznica. Sporocilo Evropske Komisije Evropskemu Parlamentu, Evropskemu Svetu in odboroma za ekonomska in socialna vprasanja ter regionalno politiko posebej obravnava digitalizacijo ter dostopnost do kulturnih vsebin prek spleta in ohranjanje spletnih kulturnih vsebin (Online, 2009).

4. Priporocila za promocijo in pospesevanje digitalizacije in spletnega dostopa do kulturne dediscine (Multilingual, 2006; Strategies, 2004; Online, 2007).

5. Drugi dokumenti EU, ki se posredno vezejo na objekte (predvsem premicne) kulturne dediscine (glej npr. Glazar, 2007; Kalcina, 2007).

3.2 Slovenski dokumenti kot osnova za DEDI II

V Sloveniji opravlja upravne naloge s podrocja kulturne dediscine Direktorat za kulturno dediscino pri Ministrstvu za kulturo (MK). Odgovorni so predvsem za dokumentiranje kulturne dediscine ter za razvoj celovitega sistema varstva kulturne dediscine in z njo povezanega informacijskega sistema. V okvir njihovega delovanja sodi tudi pripravljanje strokovnih dokumentov ter spremljanje domace in evropske zakonodaje s podrocja kulturne dediscine.

Podrocje digitalizacije pri nas pokriva Ministrstvo za visoko solstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), ki spremlja tudi mednarodne dokumente s podrocja informacijske druzbe in e-vsebin. MVZT letno objavlja razpise za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-vsebin in e-storitev in na razpisu za leto 2009/ 2010 je bil med drugimi izbran tudi projekt DEDI II.

Med pomembnejsimi dokumenti, ki urejajo podrocje kulturne dediscine pri nas in so pomembni za projekt DEDI II, naj v prvi vrsti omenimo Zakon o varstvu kulturne dediscine - ZVKD-1 (2008), v katerem je med drugim v 4. clenu doloceno tudi, da ima vsakdo pravico uporabljati dediscino kot vir informacij in znanja ter uzivati v njenih vrednotah in hkrati prispevati k njeni bogatitvi. Projekt DEDI II je bil na MVZT predlagan na podlagi omenjenega 4. clena zakona ter v skladu z nacionalno Strategijo razvoja informacijske druzbe si2010 (2007), ki jo je izdal MVZT na podlagi evropske pobude i2010.

ZVKD-1 dalje doloca vrste kulturne dediscine ter podaja njeno grobo klasifikacijo. Na osnovi klasifikacije je dediscina razdeljena v tri kategorije v registru dediscine, ki ga vodi MK in sluzi za namene informacijske podpore izvajanja varstva dediscine po tem zakonu (cl. 65). Klasifikacija dediscine v zakonu je bila upostevana tudi pri osnovni razdelitvi objektov v portalu DEDI, kar je podrobneje opisano v sledecem poglavju.

NUK je na portal DEDI prispeval digitalizirano gradivo iz knjiznicne zbirke, ki spada v kategorijo premicne kulturne dediscine. V 10. clenu ZVKD-1 so posebej navedena dolocila za premicno kulturno dediscino kot nacionalno bogastvo na podlagi uredbe sveta Evropske Unije o izvozu predmetov kulturne dediscine (Uredba, 1992; Uredba, 1996). Knjige, dokumenti, fotografije, zemljevidi in drugo knjiznicno in arhivsko gradivo kot premicna kulturna dediscina v ZVKD ni posebej opredeljeno, razen v 10. clenu, kjer je navedeno le splosno, da spada v nacionalno bogastvo tudi inventarizirani del javne knjiznice ali arhiva. Nadalje je knjiznicno in arhivsko gradivo kot celota zastopano s posameznimi dolocili glede mobilnosti zbirk, iznosa ali izvoza dediscine in uporabe podatkov (ZVKD- 1, cl, 43, 46 in 70).

Za dopolnitev splosnih dolocil iz zakona je MK na podlagi 9. clena ZVKD-1 2010 izdal predlog Pravilnik o seznamu zvrsti dediscine in varstvenih usmeritvah (v nadaljevanju predlog pravilnika). Predlog pravilnika vsebuje zvrsti kulturne dediscine, razdeljene v tri kategorije (glede na zakon) za potrebe klasifikacije dediscine pri njenem identificiranju, dokumentiranju, registraciji, inventarizaciji in drugi uporabi. Znotraj tega so dediscine razdeljene se na podzvrsti s sifro in imenom dediscine ter krajsim opisom1.

Posebne podkategorije, ki bi obravnavala razlicno gradivo iz knjiznicnih in arhivskih zbirk ali vsaj knjige kot posebne objekte kulturne dediscine, v tem predlogu pravilnika ni. So pa navedene knjige ali drugo knjiznicno in arhivsko gradivo v razlicnih podkategorijah glede na vsebino posameznega objekta. Tako lahko najdemo v opisu pod sifro P09 in imenom Umetniski in dekorativni predmeti knjige umetnikov ter topografsko/vizualno in konkretno poezijo; pod P10 Ideoloski in obredni predmeti so navedene religiozne knjige in pod P18 Botanicni predmeti, kot so npr. knjige - herbariji. Pod kategorijo P14 Predmeti za prikaze in ponazoritve sodijo »stvari iz razlicnih materialov, ki nam prikazujejo eno ali vec stavb, stroje in druge predmete v zmanjsanem merilu, ter skice in nacrte zanje« ipd.

Bistven problem pri kategorizaciji predvsem knjiznega gradiva se pojavi v primeru, ko knjiga obravnava vec tematik, kar pa se ne zgodi prav poredko. Seveda lahko v takem primeru knjigo opredelis pod P20 Neopredeljeni predmeti, vseeno pa bi bilo enostavneje in pregledneje, ce bi pravilnik vseboval kategorijo za knjizno gradivo, podobno kot je to narejeno za orozje (P01) ali orodje (P02).

Neskladno s prvim delom predloga pravilnika so pod 8. clenom tega pravilnika natancno navedene vrste predmetov premicne kulturne dediscine, ki so predmet nadzora pri trgovanju, izvozu in iznosu ter v drugih postopkih. Izrecno so navedene »inkunabule in rokopisi, vkljucno z zemljevidi in partiturami, posamezno ali v zbirkah, ki so starejsi od 50 let in ne pripadajo njihovemu tvorcu; knjige, ki so starejse od 100 let, posamicno ali v zbirkah; tiskani zemljevidi in kartografsko gradivo, posamezno ali v zbirkah, ki so starejsi od 50 let; ter arhivi in deli arhivov, ki so starejsi od 50 let, katerekoli vrste in na kateremkoli nosilcu «.

Za potrebe projekta DEDI II je bila upostevana klasifikacija iz starejse verzije Pravilnika o dolocitvi zvrsti predmetov kulturne dediscine (2000), ki pa je bila zaradi nejasnosti opredelitev tudi revidirana in popravljena. Ob tem smo se naslonili na Zakon o knjiznicarstvu (2001) in na drugo strokovno literaturo s podrocja knjiznicnega in arhivskega gradiva.

4 Klasifikacija dediscine znotraj projekta DEDI II in tezaver dediscine na portalu

Posamezni elementi dediscine, za katere stroke uporabljajo razlicna terminoloska poimenovanja (enota dediscine, premicnina, zbirka premicnin, naravna vrednota ipd.), so bili enotno poimenovani z izrazom »objekt dediscine« zaradi lazjega usklajevanja pri oblikovanju spletnega portala DEDI. Pri oblikovanju portala je projektna skupina veliko pozornost namenila kategorizaciji in taksonomiji dediscine, ki omogocata dobro povezljivost razlicnih objektov dediscine ter umescenost slehernega objekta v sistem dediscine.

Kulturna dediscina na portalu je v grobem opredeljena in razvrscena na osnovi kategorizacije kulturne dediscine v veljavnem zakonu ZVKD-1. Za potrebe projekta pa je projektna skupina oblikovala poseben in natancen tezaver za razvrscanje in klasifikacijo posameznih objektov dediscine, v katerem so zdruzene taksonomije za posamezne vrste in tipe dediscine:

1. T1 - taksonomija nepremicne kulturne dediscine izhaja iz Registra nepremicne kulturne dediscine (http: //fjz1.web.siol.com/Rkd_212/ Zacetek.asp), ki jo je projektna skupina za potrebe DEDI dodatno razdelala in nadgradila.

2. T2 - taksonomija naravne dediscine izhaja iz Registra naravnih vrednot, ki je oblikovan po Pravilniku o dolocitvi in varstvu naravnih vrednot (2004) ter Uredbi o zvrsteh naravnih vrednot (2003), in je bila podobno kot T1 dodatno razdelana in nadgrajena za potrebe enciklopedije DEDI.

3. T3 - taksonomijo zive kulturne dediscine je projektna skupina oblikovala na podlagi izsledkov CRP - Registra nesnovne kulturne dediscine (2007-2008) Instituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU (Kriznar et al., 2008). Uporabljen je bil tudi Seznam registriranih enot zive kulturne dediscine (http:// www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_registri/register_zive_ kulturne_dediscine).

4. T4 - taksonomija premicne kulturne dediscine pa izhaja iz Pravilnika o dolocitvi zvrsti predmetov kulturne dediscine ter Identifikacijskega obrazca predmeta kulturne dediscine. Za potrebe portala je bila dodatno razdelana in nadgrajena (http:// www.dedi.si/o-taksonomiji).

Vsak objekt na portalu je umescen vsaj v eno od hierarhicnih klasifikacijskih relacij v taksonomiji, v katero objekt spada (Slika 2). Hierarhicna klasifikacija za posamezni objekt se uporabniku izpise na desni strani spletnega opisa objekta (Slika 3, primer a). Glede na umestitev objekta v taksonomijo, se pod njo izpise seznam sorodnih objektov, ki so umesceni v podobno hierarhicno relacijo izbrane taksonomije. S tem je uporabnikom portala omogoceno enostavnejse pregledovanje in povezovanje ze opisanih objektov, hkrati pa jih napoti na nove in/ ali sorodne vsebine (Slika 3, primer b).

Skupni splosni tezaver naravne in kulturne dediscine smiselno povezuje taksonomije T1, T2, T3 in T4 v nezakljuceno celoto, ki se dopolnjuje skladno s potrebami posamezne stroke, ki dediscino obravnava.

4.1 Nepremicna kulturna dediscina

ZVKD-1 kot nepremicno kulturno dediscino opredeljuje nepremicnine ali njihove dele z vrednotami dediscine, ki so vpisani v zgoraj omenjeni register dediscine. Natancneje je v zakonu se navedeno, da se v kategorijo nepremicne kulturne dediscine uvrsca se »kulturno krajino« in »naselbinsko dediscino«. Muzej je v zakonu opredeljen le kot stalna organizacija v sluzbi druzbe in njenega razvoja (cl. 3 in 11). Ker muzeji zdruzujejo dve pomembni vlogi - pedagosko in turisticno - so na portalu opisani kot posebni objekti in uvrsceni v taksonomijo T1. Dalje zakon opredeljuje tudi posamezne nepremicnine, ki so lahko vpisane v omenjeni register (cl. 9). Do danes je na portalu opisanih ze cez 180 objektov. Med njimi najdemo vec primerov ljudskega stavbarstva, moderne arhitekture, mescanskih in delavskih naselij, samostanov in cerkva, muzejev, spomenikov, rudnikov, gradov, arheoloskih najdisc in podobno. Njihova raznovrstnost prica o pestri zgodovini nasega ozemlja. Zapise so v bazo prispevali raziskovalci in strokovnjaki iz razlicnih oddelkov Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF), iz Zavoda za gradbenistvo Slovenije (ZAG) ter iz razlicnih institutov Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).

4.2 Naravna dediscina

Naravna dediscina oz. naravne vrednote, kot jih imenuje Pravilnik o varstvu in dolocitvi naravnih vrednot (2004), so glede na lastnosti v registru in posledicno tudi na portalu opredeljene z eno ali vec zvrstmi. V hierarhicni klasifikaciji taksonomije T2 je na portalu do danes vpisanih 183 objektov naravne dediscine. Opisane so reke, jezera, slapovi, kamnine, nahajalisca mineralov in fosilov, rovi in jame, drevesa, zivljenjski prostori rastlin in zivali, doline, krajinski parki in podobno. Zapise so v bazo prispevali raziskovalci in strokovnjaki iz razlicnih oddelkov FF, iz razlicnih institutov ZRC SAZU ter sodelavci parka Skocjanske jame in ZAG. Ob raznovrstnosti opisov dobi uporabnik spletne baze vpogled in sirse zavedanje o tem, kaj vse je nasa naravna dediscina in kako bogati so nasi naravni zakladi.

4.3 Ziva kulturna dediscina

Ziva dediscina so po ZVKD-1 »nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, vescine, in z njimi povezane premicnine in kulturni prostori (kjer se ta dediscina predstavlja ali izraza), ki jih skupnosti, skupine in vcasih tudi posamezniki prenasajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino« (cl. 3). Na portalu si uporabniki lahko ogledajo trenutno le 14 objektov, ki so uvrsceni v taksonomijo T3, ki pa ze sedaj predstavljajo pomemben vir informacij o nacinu zivljenja nasega cloveka. Med njimi najdemo opise vescin in kmeckih opravil, obicajev, ustnega izrocila in folklore. Zapise so prispevali raziskovalci iz Instituta za slovensko narodopisje iz ZRC SAZU, poleg njih pa tudi samostojni raziskovalci, ki delujejo v povezavi z muzeji, turisticnimi zavodi in organizacijami.

4.4 Premicna kulturna dediscina

Premicno dediscino po ZVKD-1 (in v portalu DEDI) predstavljajo premicnine in zbirke premicnin z vrednotami dediscine, ki so vpisane v inventarno knjigo drzavnega ali pooblascenega muzeja, knjiznice oz. arhiva, ter tiste premicnine in zbirke premicnin, ki so z razglasitvijo dobile status premicnega spomenika oz. spomeniske zbirke. Termin zbirka premicnin se v tem primeru uporablja za »skupine premicnin s sorodnimi vrednotami dediscine, ki jo lahko povezuje skupen zgodovinski ali prostorski kontekst« (cl. 3 in cl. 17). Po zakonu je premicna dediscina definirana tudi kot nacionalno bogastvo, ki sodi v eno od zvrsti dediscine, »za katere je zaradi njihovega pomena omejen iznos ali izvoz iz Republike Slovenije ter so doloceni ukrepi v zvezi s trgovanjem in njenim hranjenjem« (cl. 3 in 10, glej tudi prilogo Uredbe, 1992).

4.4.1 Pisna kulturna dediscina kot virtualna knjiga na portalu DEDI

Pod premicno kulturno dediscino najde uporabnik zapise o arheoloskih, zgodovinskih in tradicionalnih predmetih, trenutno pa je najvec zapisov povezanih z dokumenti pisne kulturne dediscine, katerim so dodane zbirke starih razglednic, grafik in portretov, ki sluzijo kot dodatno informativno-ilustrativno gradivo v zapisih o knjigah. Te zapise je vecinoma pripravil NUK, nekaj pa tudi sodelavci iz razlicnih oddelkov FF ter iz ZRC SAZU. NUK je kot partner projekta pomembno prispeval k raznolikosti vsebin v portalu DEDI, saj je seznamu gradiva, ki je bilo poskusno v letu 2008 vkljuceno v portal DEDI (v okviru pilotskega projekta), dodal knjige, ki predstavljajo temelj slovenskega slovstva in znanosti. Knjige so bile v okviru projekta in s pomocjo Digitalne knjiznice Slovenije - dLib.si digitalizirane, digitalne kopije pa tehnicno urejene za objavo na portalu v obliki virtualne knjige. Ob tem so bile pripravljene se biografije avtorjev in natancni opisi digitaliziranega gradiva2.

Na seznam gradiva rokopisnih in tiskanih besedil, ki so z opisi in virtualnimi predstavitvami dosegljivi v portalu DEDI, je NUK uvrstil: iluminiran zicko-pleterski rokopis z notnimi zapisi; Biblijo Jurija Dalmatina, dela Bohorica, Trubarja in Valvasorja, razna botanicna in domoznanska dela, Linhartovo slovensko zgodovino, Kopitarjevo slovnico in logaritmicni prirocnik Jurija Vege, pesniske zbirke Vodnika, Preserna, Gregorcica, Zupancica in Kosovela ter pesniski almanah Kranjska cbelica. V portalu so tudi dela Jurcica, Levstika in Cankarja, Preglovo temeljno delo na podrocju fizioloske kemije, za katero je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado, ter utemeljitveno delo vesoljske tehnike svetovno znanega slovenskega pionirja astronavtike Hermana Potocnika. Seznam je prvotno vseboval tudi roman Vladimirja Bartola Alamuta, a je bila knjiga kasneje umaknjena s seznama zaradi avtorskih pravic. Avtorske pravice so eden od temeljnih problemov, s katerim se srecuje mednarodna skupnost pri nacrtovanju in izvajanju digitalizacije kulturne dediscine, zato tematiki posvecajo dodatno pozornost. V ta namen ja EU ustanovila skupino strokovnjakov za avtorskopravna vprasanja (HLEG) in izdala vrsto iniciativ, na osnovi katerih je nastal npr. tudi projekt ARROW (Edwards, Chambers in Svoljsak, 2009). Kompleksnost problematike na primeru Google obravnava clanek Avtorskopravne ovire digitalizacije javnih knjiznic (Bogataj Jancic, 2009). Avtorica opozarja na moznost resitve problematike z uvedbo skupne, enotnejse EU politike na tem podrocju, hkrati pa opisuje tudi specificno stanje v Sloveniji ter moznosti za spremembo trenutno veljavnega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

5 Rezultati in evalvacija projekta DEDI

Partnerji projekta smo pripravili spletni obrazec za opise posameznih objektov v portal. Obrazec smo sestavili iz desetih kategorij podatkov, ki so potrebni za nedvomno identifikacijo posameznega objekta. Prva kategorija zajema osnovne podatke o objektu, kot je npr. ime in priimek avtorja, potem sledijo navedbe o pomenu dediscine ter podatki o tem, kje objekt najdemo. Posamezne kategorije so namenjene tudi multimedijskemu gradivu in bibliografskim virom, ki objekt obravnavajo.

Koncni nabor objektov za portal DEDI v okviru projekta DEDI II je obsegal 4283 osnovnih deditek, ki smo jih skupaj z ustreznimi slikovnimi, video, zvocnimi in kartografskimi zapisi vnesli v spletno enciklopedijo DEDI. Na osnovi vpisov v tezaver smo lahko analizirali vsebinsko zastopanost posameznih podrocij na portalu, in sicer po 38 % predstavljata naravna in nepremicna kulturna dediscina, 14 % premicna (skupaj vec kot 60 objektov) in 3 % ziva kulturna dediscina (Slika 4).

V okviru premicne kulturne dediscine je opisanih in v celoti digitaliziranih 34 naslovov knjiznih del. Ta so objavljena v obliki virtualne knjige in uporabnikom omogocajo: listanje na spletu, iskanje po naslovih poglavij ali po celotnem tekstu, ogledovanje (tudi) podrobnosti ilustracij, uporabo interaktivnih kazal in celo poslusanje brane besede.

Uporabnikom je na voljo 12 naprednih deditek (Slika 5), ostalo so osnovne dediteke. Bogato predstavljene objekte (slike, zvoki, video, virtualne knjige) med seboj povezujejo kljucne besede, tezaver, vsebina, pa tudi umestitev na 2D interaktivni atlas Geopedija in 3D geografski informacijski sistem Gaea+ (Slika 6).

Dva odstotka osnovnih deditek je zabelezenih tako v Registru naravnih vrednot kot tudi v Registru nepremicne kulturne dediscine (na primer lipa v Vrbi). V DEDI so predstavljeni kot en objekt, ceprav daljsi opis obicajno zajema vec podrocij (npr. naravni in kulturni pomen), kar je terjalo dodaten napor pri pripravi opisa ter dodatno sodelovanje med znanstveniki in strokovnjaki.

Za spremljanje obiskanosti portala smo uporabili Google Analytics. Rezultati ob koncu projekta so pokazali na reden obisk spletne strani, ki, kljub temu da spletna stran ni bila oglasevana v medijih, prikaze povprecno 150 razlicnih uporabnikov na dan. Ti so si od spomladi 2010, ko je bil spletni portal DEDI prvic javno predstavljen strokovni javnosti, pa do konca projekta oz. oktobra 2010 (Slika 7) skupaj ogledali povprecno 560 strani na dan.

Poleg tega je analizo mogoce predstaviti tudi na nacin, iz katerega je razvidno, kako so uporabniki dostopali do spletnega portala DEDI in njegovih vsebin. Vecina novih uporabnikov, kar 60,23 %, jih je zelene in iskane vsebine nasla na portalu prek spletnih iskalnikov (Slika 8), kar pomeni, da so se povezave na vsebine iz portala DEDI uporabnikom izpisale na vrhu lestvice rezultatov, kar je potrdila tudi kontrola nakljucno izbranih vsebin. Sklepamo lahko tudi, da so vsebine v portalu primerno opisane ter hkrati dovolj splosno pomembne in iskane.

6 Zakljucek

Postavitev portala DEDI je ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi edinstven poskus digitalne objave vseh stirih vrst dediscine - naravne ter nepremicne, zive in premicne kulturne dediscine. Portal je nastal v okviru istoimenskega projekta v drugi fazi razvoja in je sledil uradnim domacim smernicam in evropskim direktivam. Ker je portal DEDI pravzaprav digitalna enciklopedija med seboj zelo raznolikih objektov, ki so nastali v razlicnih casovnih obdobjih, so se vsi bistveni problemi v okviru projekta vezali prav na spletno predstavitev objektov.

Prvo vecjo problematiko je predstavljala klasifikacija objektov. Delo so otezevali neenotni in nezdruzljivi klasifikacijski sistemi (taksonomije) razlicnih tipov dediscine v Sloveniji ter dejstvo, da v Sloveniji nimamo skupnega tezavra za razvrscanje dediscine. Resitev smo nasli v oblikovanju posebne taksonomije DEDI in skupnega tezavra, s katerim smo lahko vpisali posamezne objekte dediscine v portal. Zacasna resitev je zahtevala precej napora in sodelovanja med partnerji iz razlicnih delovnih podrocij, nastali tezaver pa sluzi le za podporo projekta in ni namenjen za sirso javno uporabo, zato se vedno ostaja odprto vprasanje enotnega klasifikacijskega sistema in skupnega tezavra slovenske dediscine, ki bi bil tudi uradno izdan in potrjen. Hkrati ostaja nepopolna klasifikacija kulturne krajine, ki jo je treba podrobneje preuciti. Strokovno zgrajena taksonomija, ki smo jo uporabili za potrebe projekta DEDI II, bi lahko bila dobra osnova za oblikovanje specialne in tudi vseslovenske taksonomije.

Nadaljnje pomanjkljivosti, ki jih zaradi pomanjkanja casa in cloveskih virov nismo uspeli resiti, se vezejo predvsem na pripravo/gradnjo naprednih deditek in casovnice. Za primerno spletno predstavitev posameznih objektov bi bilo nujno oblikovanje interaktivne casovnice za hkratni prikaz razlicnih objektov, ki se nanasajo na dolocen casovni in/ali pokrajinski okvir. Delo na projektu je otezevalo tudi pomanjkanje podatkov o dataciji objektov.

Knjige so v virtualnem okolju predstavljene s pomocjo listalnikov, ki pa bi jih bilo smiselno dodelati in uporabnikom ponuditi prijaznejso uporabo. Izboljsave bi bile mogoce tudi pri povezavi metapodatkov objektov pisne kulturne dediscine z drugimi slovenskimi digitalnimi zbirkami.

Poseben dodatek spletnim vsebinam je njihovo pozicioniranje na digitalni geografski karti in v 3D prostoru (Geopedija, Gaea+). Nekaj podobnega v osnovni obliki s pregledom po drzavah Evrope ponuja projekt Michael (http:// www.michael-culture.org), le da je v portalu DEDI lociran vsak posamezen objekt s koordinatami, medtem ko se na Michaelu oblikuje le seznam dostopnih zbirk iz posamezne drzave.

Portal DEDI v obliki dodajanja deditek in vecmedijskega gradiva omogoca in spodbuja aktivno vkljucitev javnosti v soustvarjanje nase dediscine, kar predstavlja pomemben prispevek na podrocju aktiviranja civilne druzbe pri gradnji nacionalne identitete. Portal pa omogoca tudi aktivno sodelovanje posameznikov in institucij z raziskovalci in sodelavci projekta DEDI za uporabo vsebin prek spletnih orodij DEDI.

Sidebar

JERELE, Ines; Urska SAVC; Irena EISELT; Renata SOLAR; Mateja SMID HRIBAR; Boris HORVAT; Daniel VLADUSIC. Book as movable cultural heritage on the DEDI portal: the place of the book in the Digital encyclopaedia of Slovenian natural and cultural heritage. Knjiznica, 54(2010)4, p. 99-118

Footnote

1 V drugem clenu tega predloga pravilnika so dolocene zvrsti nepremicne kulturne dediscine, med katere sodijo tudi naravne kulturne dediscine, v sestem clenu so dolocene zvrsti zive dediscine, zvrsti premicne kulturne dediscine pa obravnava cetrti clen predloga pravilnika.

2 Primer objekta - virtualne knjige, ki je uvrscen v taksonomijo premicne kulturne dediscine, je na: http://www.dedi.si/dediscina/179-zbirka-portretov-frana-levstika. Poleg objekta nas nadaljnje povezave napotijo na preostale podobne objekte.

3 DEDI je odprt sistem, ki se ni koncal s koncem projekta. V casu zakljucevanja tega prispevka je v DEDI ze 430 opisov objektov dediscine.

References

Navedeni viri

1. Bogataj Jancic, M. (2009). Avtorskopravne ovire digitalizacije javnih knjiznic: (Google v. Europeana). Podjetje in delo, 35 (6-7), 1235-1248.

2. Edwards, L., Chambers, S. in Svoljsak, S. (2009). A European solution to right information management: the ARROW project. Biblioteche oggi, 27 (spec. issue), 22-29.

3. Glazar, N. (2007). Kulturna dediscina in digitalizacija v okvirih EU. Arhivi, 30 (1), 55-63.

4. i2010: digital libraries. (2008). Pridobljeno 21. 9. 2010 s spletne strani: http:// europa.eu/legislation_summaries/culture/l24226i_en.htm

5. Kriznar, N. et al. (2008). Register nesnovne dediscine kot del enotnega registra kulturne dediscine: zakljucno porocilo. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Dostopno tudi na spletni strani: http://www.zkds.si/filelib/crp/elaborat.pdf

6. Kalcina, K., Dimchev, A., Mazi?, B., Ovcina, I., Petrovic, M., Vukcevi?, Z. in Dadasovi?, D. (2007). Prispevek knjiznic k evropski identiteti. Organizacija znanja, 12 (4), 252-261. Pridobljeno 8. 9. 2010 s spletne strani: http:// home.izum.si/COBISS/OZ/2007_4/html/clanek_10.html

7. Multilingual access to the European cultural heritage: multilingual websites and thesauri. (2006). Roma: Minerva.

8. Online access to Europe's cultural heritage. (2009, 19. november). Pridobljeno 28. 10. 2010 s spletne strani: http://europa.eu/legislation_summaries/ culture/am0001_en.htm

9. Online digitisation of cultural heritage. (2007, 28. marec). Pridobljeno 28. 10. 2010 s spletne starni: http://europa.eu/legislation_summaries/culture/ l29018_en.htm

10. Pokorn, D., Krstulovi?, Z. in Stular Sotosek, K. (2009). Dostop do elektronskih virov: delovanje Digitalne knjiznice Slovenije. Organizacija znanja, 14 (4), 180-185.

11. Pravilnik o dolocitvi in varstvu naravnih vrednot. (2004). Uradni list RS, st. 111 in 70/2006, 58/2009.

12. Pravilnik o seznamu zvrsti dediscine in varstvenih usmeritvah. (2010). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Dostopno tudi na spletni strani: http:// www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/ Zakonodaja/Predlogi_zakonov/pravilnik_o_zvrsteh_v_uskajevanje.pdf

13. Pravilnik o dolocitvi zvrsti predmetov kulturne dediscine. (2000). Uradni list RS, st. 73.

14. Sporocilo Komisije Evropskemu Parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskosocialnemu Odboru in Odboru regij Evropska digitalna agenda. (2010, 26. avgust). Bruselj: Evropska Komisija. Pridobljeno 27. 10. 2010 s spletne strani: http:/ /eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2010:0245: REV1:SL:HTML

15. Strategies for a European area of digital cultural resources : towards a continuum of digital heritage: conference report: European conference. (2004). Hague: Ministry of Education, Culture and Science of Netherlands.

16. Strategija razvoja informacijske druzbe v Republiki Sloveniji: si2010. (2007). Ljubljana: Vlada RS. Dostopno tudi na spletni strani: http://www.mvzt.gov.si/ fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/informacijska_druzba/si2010.pdf

17. Uredba o zvrsteh naravnih vrednot. (2002). Uradni list RS, st. 52 in 67/2003.

18. Uredba Sveta (EGS) st. 3911/92 z dne 9. decembra 1992 o izvozu predmetov kulturne dediscine. (1992). Uradni list EU, st. L 395. Dostopno tudi na spletni strani: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:1992: 395: 0001:009:SL:HTML

19. Uredba Sveta (ES) st. 2469/96 z dne 16. decembra 1996 o spremembi Priloge k Uredbi (EGS) st. 3911/92 o izvozu predmetov kulturne dediscine. (1996). Uradni list EU, st. L 335. Dostopno tudi na spletni strani: http://eurlex. europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31996R2469:SL:NOT

20. Zakon o knjiznicarstvu. (2001). Uradni list RS, st. 87.

21. Zakon o varstvu kulturne dediscine (ZVKD-1). (2008). Uradni list RS, st. 16 in 123.