MNENJA KATALOGIZATORJEV O MODULU ZA KATALOGIZACIJO V SISTEMU COBISS *

Headnote

Pridobljeno: 23.03.2004 - Sprejeto: 02.05.2004

Izvirni znanstveni clanek

UDK 025.3:019.6(497.4)

Izvlecek

V raziskavi smo zeleli ugotoviti, kaj slovenski katalogizatorji v modulu COBISS/Katalogizacija in v postopkih ter skupnih strokovnih osnovah vzajemne katalogizacije ocenjujejo kot dobro, pri tem pa izpostaviti podrocja, ki bi jih bilo potrebno izboljsati. Ugotovitve raziskave kazejo, da so slovenski katalogizatorji zadovoljni z modulom za katalogizacijo. Kot celoto ga ocenjujejo z dobrimi ocenami tako pri ocenjevanju zanesljivosti, hitrosti, kakovosti, enostavnosti uporabe in zaslonskega prikaza podatkov, kot tudi pri ocenjevanju uporabnosti programske opreme na lestvici uporabnosti. Tako kot samo programsko opremo so katalogizatorji z dobrimi ocenami ocenili tudi uporabniske prirocnike za COBISS/Katalogizacijo in izobrazevanje za delo v sistemu vzajemne katalogizacije. Nekoliko nizje so ocenili postopke in vsebine za pridobitev dovoljenja v sistemu vzajemne katalogizacije, vendar je ocena se vseeno dobra. Ugotovitve raziskave so tudi pokazale, da je odnos slovenskih katalogizatorjev do skupnih strokovnih osnov sistema vzajemne katalogizacije zelo dober, na zalost pa rezultati potrjujejo, da so prizadevanja za skupne strokovne osnove v praksi le obcasna.

Kljucne besede: katalogizacija, COBISS, modul za katalogizacijo, zadovoljstvo uporabnikov, raziskave

Original scientific article

UDC 025.3:019.6(497.4)

Abstract

The fundamental purpose of the survey was to determine, which elements of the COBISS system and processing of library materials within the Slovenian union catalogue in general are perceived as good by active cataloguers and to expose what still needs to be improved. Findings of the survey showed that cataloguers are satisfied with the COBISS cataloguing module, its reliability, efficiency and effectiveness. Their opinion of the overall usability is also very good. Cataloguers rate users' manuals and training for COBISS cataloguing module as good. The procedures of certification for active participation on shared cataloguing is rated slightly lower, however the results are still good. Findings also showed that cataloguers perceive the framework of uniform processing of library materials as very positive, but unfortunately results also confirm that in practice the efforts of maintaining the high standards are only occasional.

Key words: cataloguing, COBISS, cataloguing module, user satisfaction, survey

1 Opredelitev problema

Ze presoja kakovosti zapisov za online serijske publikacije v bazi COBIB (Likar, 2003) je potrdila ugotovitev, da v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu obstaja potreba po povecanju kakovosti, o cemer govorijo tudi drugi avtorji (Dimec, 1994; Nidorfer, 1993; Seljak, 2000b, Urbajs, 1991). V tem clanku opisana raziskava je del sirsega raziskovanja povezave med kakovostjo bibliografskih zapisov in strokovno obdelavo v modulu za katalogizacijo (COBISS/Katalogizacija) v okviru magistrskega studija prve avtorice. Izhajali smo iz analize, ki jo je pred leti izvedla Zlata Dimec (Dimec, 1994). Ugotovila je, da so tezave pri vnosu v format UNIMARC vecinoma odraz preslabega poznavanja strokovne obdelave gradiva in nezadostne uporabe prirocnikov. Pomanjkljivo uvajanje ob nastopu dela in podcenjevanje katalogizacije vodita pri katalogizatorjih k opuscanju skrbi za kakovost zapisov.

1.1 Cilji raziskave

Namen raziskave je bil ugotoviti odnos katalogizatorjev do modula COBISS/ Katalogizacija, nacin uporabe in odnos do sistema vzajemne katalogizacije nasploh. Podrobneje smo zeleli:

- ugotoviti, kaksno je zadovoljstvo uporabnikov modula COBISS/Katalogizacija;

- ugotoviti, v koliksni meri katalogizatorji pri svojem delu ze uporabljajo prednosti, ki jih za delo v terminalskem vmesniku modula COBISS/Katalogizacija prinasa uporaba osebnega racunalnika;

- ugotoviti, kako so slovenski katalogizatorji zadovoljni z uporabniskimi prirocniki za strokovno obdelavo v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu;

- ugotoviti, kako so slovenski katalogizatorji zadovoljni z izobrazevanjem za vzajemno katalogizacijo;

- ugotoviti, kako slovenski katalogizatorji ocenjujejo primernost postopkov in vsebin za pridobitev dovoljenja za delo v sistemu vzajemne katalogizacije;

- ugotoviti, ali se slovenski katalogizatorji zavedajo pomena skupnih strokovnih osnov sistema vzajemne katalogizacije ter

- ugotoviti, kaksen je odnos slovenskih katalogizatorjev do sprememb, ki bi omogocile bolj ucinkovito delo.

1.2 Motivi za raziskavo

V sistemu vzajemne katalogizacije COBISS je enotna obdelava gradiva eden od pogojev za uspesno delovanje sistema. Enoten nacin obdelave predpostavlja uporabo istih nacel, pravilnikov in standardov pri katalogizaciji, vsebinski obdelavi in strukturiranju podatkov. Ker je ze presoja kakovosti zapisov (Likar, 2003) potrdila ugotovitev, da v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu obstaja potreba po povecanju kakovosti, smo v raziskavi poskusali ugotoviti, kaj slovenski katalogizatorji v modulu COBISS/Katalogizacija in postopkih ter skupnih strokovnih osnovah vzajemne katalogizacije ocenjujejo kot dobro, pri tem pa izpostaviti podrocja, ki bi jih bilo potrebno izboljsati. Lazje in bolj ucinkovito delo v sistemu vzajemne katalogizacije COBISS, bi prineslo vecjo kakovost vzajemne bibliografsko-katalozne podatkovne zbirke COBIB, s tem pa dejansko omogocilo racionalno delitev dela in prihranek pri zahtevnem postopku obdelave knjiznicnega gradiva.

1.3 Raziskovalne hipoteze

Predvidevanja, ki smo jih postavili pred izvedbo raziskave, so bila naslednja:

- slovenski bibliotekarji so zadovoljni z modulom COBISS/Katalogizacija;

- vecina katalogizatorjev modul COBISS/Katalogizacija se vedno uporablja na terminalu in ne uporablja prednosti, ki jih za delo v terminalskem vmesniku modula COBISS/Katalogizacija prinasa uporaba osebnega racunalnika (nadgradnja terminalskega uporabniskega vmesnika z vkljucitvijo online prirocnikov, smernic ter navodil, vzorcnih zapisov, racunalniskih javnih katalogov, sodobnega programa za elektronsko posto, urejevalnika besedil, diskusijskega foruma...);

- slovenski bibliotekarji so na splosno zadovoljni z uporabniskimi prirocniki za delo v COBISS/Katalogizaciji;

- vecina katalogizatorjev le obcasno uporablja prirocnike pri svojem delu;

- katalogizatorji ocenjujejo, da je izobrazevanje za delo v COBISS/Katalogizaciji dobro;

- slovenski katalogizatorji ocenjujejo, da so postopki in vsebine za pridobitev dovoljenja za delo v sistemu vzajemne katalogizacije primerni;

- slovenski katalogizatorji se zavedajo pomena skupnih strokovnih osnov sistema vzajemne katalogizacije, vendar pogosto ne storijo veliko, da bi jih spostovali;

- slovenski katalogizatorji se zavedajo, da so spremembe potrebne, vendar jih tezko sprejmejo.

1.3.1 Medsebojni vplivi

Pred izvedbo raziskave smo predpostavili, da bomo uporabnike lahko grupirali glede na demografske podatke. Pri tako oblikovanih skupinah uporabnikov bomo analizirali vpliv nekaterih skupnih znacilnosti uporabnikov (npr. formalna izobrazba, delovne izkusnje, povprecni dnevni obseg katalogizacije, osvojeno znanje za uporabo aplikacij...) na izbiro moznih odgovorov. Predvidevali smo naslednje medsebojne vplive:

- mlajsim katalogizatorjem je racunalniska tehnologija bolj domaca, zato jim terminalski vmesnik predstavlja oviro za bolj ucinkovito delo;

- mlajsi katalogizatorji so bolj kriticni in zato tudi bolj podpirajo in sprejemajo spremembe;

- najmanj je spremembam naklonjena generacija izkusenih katalogizatorjev;

- izkuseni katalogizatorji so z modulom COBISS/Katalogizacija bolj zadovoljni kot katalogizatorji z manj izkusnjami;

- katalogizatorji s formalno izobrazbo nebibliotekarske smeri ocenjujejo zagotovljenost kontrole napak pri vnosu kot dobro;

- katalogizatorji s formalno izobrazbo nebibliotekarske smeri se pomena skupnih strokovnih osnov vzajemne katalogizacije ne zavedajo v toliksni meri;

- katalogizatorji iz knjiznic, ki letno prispevajo zelo malo zapisov, ocenjujejo, da je modul dober in ne potrebuje izboljsav.

2 Empiricna raziskava

V skladu s cilji in motivi raziskave smo se odlocili, da za pridobivanje potrebnih podatkov uporabimo anketni vprasalnik.

2.1 Priprava raziskave

Glede na dejstvo, da so razsirjeni standardizirani vprasalniki namenjeni predvsem za sumativno vrednotenje programske opreme (Gediga, 2001, str. 173-176), smo se odlocili, da za vrednotenje modula COBISS/Katalogizacija in postopkov ter skupnih strokovnih osnov, vzajemne katalogizacije pripravimo vprasalnik, ki bo vkljuceval tako znacilnosti vprasanj povzetih iz standardiziranih vprasalnikov, kot tudi moznosti, da katalogizatorji v odgovorih izrazijo svoja mnenja in ugotovitve ter predlagajo spremembe pri strokovni obdelavi v sistemu vzajemne katalogizacije. Vprasalnik smo oblikovali s pomocjo javno dostopnih standardiziranih vprasalnikov (Software, 2003; Questionnaire, 2003; Brooke, 1986; Gediga, 1999) in na osnovi izkusenj, pridobljenih pri delu v sistemu vzajemne katalogizacije.

2.1.1 Predlog vprasalnika

Predlog vprasalnika je bil oblikovan marca 2003. Zaradi obseznosti vprasalnika smo se odlocili, da v vprasalniku uporabimo predvsem vprasanja zaprtega tipa. Nekaterim vprasanjem smo dodali moznost, da vprasani v primeru, ko ne more izbrati med navedenimi odgovori, odgovor oblikuje sam, in moznost, da vprasani o predmetu raziskave izrazi svoje mnenje ter poda predloge in pripombe.

2.1.2 Priprava izvedbe raziskave

Po preucitvi prednosti in slabosti razlicnih oblik izvajanja raziskave smo ugotovili, da je za potrebe izvedbe raziskave najbolje, da pisni vprasalnik razposljemo po elektronski posti. Korespondenca prek elektronske poste sicer ne zagotavlja popolne anonimnosti odgovorov, vendar ima pred drugimi oblikami izvajanja raziskave stevilne prednosti. Raziskavo je mogoce izvesti hitreje, z bistveno nizjimi stroski, omogoca hitrejsi odziv raziskovalca na morebitne potrebe anketiranega po dodatnih informacijah in pojasnilih, hitro in brez velikih stroskov se sodelujocim v raziskavi lahko zahvalimo za izpolnjene vprasalnike, omogoca pa tudi dokaj enostavno opominjanje tistih, ki izpolnjenega vprasalnika se niso posredovali.

Pilotska raziskava je potekala v aprilu 2003. Bibliotekarji so o vprasalniku izrazili zelo pozitivno mnenje, posredovali pa so tudi nekaj pripomb in predlogov za izboljsavo vprasalnika. Z izpolnjevanjem vprasalnika niso imeli tezav, zastavljena vprasanja so ocenili kot ustrezna in jasna. V svojih odgovorih so potrdili, da je izbrana tehnika za izpolnjevanje vprasalnika dobra, izpolnjevanje vprasalnika pa enostavno in zato ni prezamudno. S pomocjo vsebinske analize odgovorov ter na osnovi posredovanih pripomb in predlogov, smo vprasalnik dopolnili in odpravili ugotovljene nejasnosti. Metoda obdelave podatkov, ki smo jo preizkusili pri obdelavi rezultatov pilotske raziskave, se je za potrebe raziskave pokazala kot ustrezna.

2.2 Raziskava

2.2.1 Vprasalnik

Gradivo za izvedbo raziskave sta sestavljala dva dokumenta: spremni dopis ali uvod k vprasalniku ter vprasalnik oz. obrazec s stirimi sklopi vprasanj. Vprasalnik je v prilogi.

Katalogizatorji so na vprasanja odgovarjali tako, da so izbiro oznacili v kvadratku izbranega odgovora. V primerih, ko je bilo moznih vec odgovorov, so oznacili kvadratek pred vsakim izbranim odgovorom. Pri vprasanjih, ki vkljucujejo ocenjevalno lestvico, je bil izbrani odgovor ena od vrednosti od ena do pet. V primeru, ko katalogizatorji na vprasanje niso odgovorili s konkretnim odgovorom oz. niso oznacili enega od predlaganih odgovorov, so lahko izbrali odgovor "ne vem" ali "ne poznam", ali pa so v rubriki "drugo" v polju za vpis besedila sami oblikovali odgovor na vprasanje.

2.2.2 Dolocitev vzorca

Uradnih podatkov o stevilu katalogizatorjev ni. Po podatkih knjiznicnega informacijskega servisa je v letu 2002 katalogiziralo vsaj eno enoto priblizno 900 razlicnih katalogizatorjev. Do novembra 2003 se je tecaja " Uporaba programske opreme COBISS2/Katalogizacija - azuriranje baze podatkov CONOR" udelezilo okoli 670 katalogizatorjev. Kljub jasnim opredelitvam o pogojih in postopkih za delo v sistemu vzajemne katalogizacije v knjiznicah zaradi kadrovskih tezav pogosto za pomoc poiscejo osebe, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev za delo v sistemu vzajemne katalogizacije. Nekateri se vedno katalogizirajo na uporabnisko ime drugega aktivnega katalogizatorja ali na uporabnisko ime, ki bi moralo biti ze ukinjeno, zato stevilo uporabniskih imen ne predstavlja ze tudi stevila aktivnih katalogizatorjev. Pomagati si ne moremo niti s seznamom bibliotekarjev, ki so opravili licenco za delo v sistemu COBISS, saj je precej bibliotekarjev, ki so izkuseni katalogizatorji in jim je licenca "priznana", nekaj pa je tudi katalogizatorjev, ki so licenco pridobili, vendar ne katalogizirajo.

Ocenjujemo, da je med slovenskimi bibliotekarji trenutno vec kot 700 aktivnih katalogizatorjev, ki sodelujejo pri vzajemni katalogizaciji v sistemu COBISS.SI. Ker smo predpostavili, da bi bila stopnja odzivnosti v primeru, da bi vprasalnik naslovili na skupni elektronski naslov uporabnikov sistema COBISS.SI - na distribucijsko listo [email protected] - zelo nizka, smo se odlocili, da vprasalnik naslovimo na kontaktne osebe polnopravnih clanic sistema COBISS. Tako izbrani vzorec za izvedbo raziskave je omogocal visjo stopnjo odzivnosti in bolj objektivne rezultate raziskave, saj so kontaktne osebe polnopravnih clanic sistema obicajno osebe z dobrim poznavanjem vec segmentov sistema in z bogatimi delovnimi izkusnjami v sistemu COBISS. Ker kontaktne osebe lahko opravljajo razlicna bibliotekarska ali strokovna dela, smo v primerih, ko ne katalogizirajo, kontaktne osebe videli kot posrednika, ki bo vprasalnik predal osebi, ki je v knjiznici zadolzena oziroma odgovorna za obdelavo knjiznicnega gradiva.

2.2.3 Cas poteka raziskave

Raziskava "Vrednotenje modula za katalogizacijo v sistemu COBISS" je potekala od 10. maja do 9. junija 2003. Ker smo se odlocili za osebno, posamicno naslavljanje in posiljanje vprasalnika vsaki kontaktni osebi posebej, nismo mogli razposlati vseh vprasalnikov naenkrat. Zadnje vprasalnike smo odposlali 18. maja in tako pricakovali odgovore do 27. maja 2003.

Do 28. maja smo prejeli 112 izpolnjenih vprasalnikov od 268 poslanih. Za evidenco prejetih odgovorov smo vprasalniku v 4. sklopu vprasanj dodali polje za vpis podatka o sigli, nazivu ali akronimu knjiznice, z opombo, da bo podatek uporabljen izkljucno za evidenco prejetih odgovorov in ne bo uporabljen pri analizi odgovorov1 . Tako smo tiste, ki vprasalnika niso uspeli izpolniti in vrniti, 28. maja ponovno zaprosili, da naj izpolnjen vprasalnik posljejo najkasneje do 9. junija 2003.

Na vprasalnik se je odzvalo 142 bibliotekarjev. Prejete odgovore smo nato vsebinsko analizirali in statisticno obdelali. Za statisticno obdelavo odgovorov smo podatke najprej sifrirali, sifrirane podatke pa obdelali s pomocjo programov Microsoft Excel in Statistica2 .

3 Rezultati in razprava

Vprasalnik "Odnos uporabnikov do modula COBISS/Katalogizacija" smo po elektronski posti poslali 268 (cca 40% populacije) od okoli 700 katalogizatorjev v sistemu COBISS.SI. Na vprasalnik se je odzvalo 142 (53%) bibliotekarjev. Vrnili so 133 (50%) izpolnjenih vprasalnikov, od kontaktnih oseb iz devetih knjiznic (3%) pa smo prejeli opravicilo, da zaradi objektivnih razlogov vprasalnika ne morejo izpolniti. Ocenjujemo, da dobljeni odgovori predstavljajo mnenja ene petine aktivnih slovenskih katalogizatorjev.

3.1 Podatki o anketirancih

3.1.1 Osnovni podatki o sodelujocih

V naslednjih tabelah so prikazani podatki o sodelujocih katalogizatorjih glede na vrsto knjiznice, spol, starost in delovne izkusnje.

3.1.2 Formalna izobrazba sodelujocih

Od 131 bibliotekarjev, ki so na vprasalniku oznacili podatek o formalni izobrazbi, ima 56 (43%) katalogizatorjev formalno bibliotekarsko izobrazbo: koncan visjesolski studij knjiznicarstva na Pedagoski akademiji ali zakljucen univerzitetni studij bibliotekarstva na Filozofski fakulteti.

Odgovor "drugo" je oznacilo sest katalogizatorjev, od katerih je eden navedel, da je diplomirani gradbeni inzenir, stirje imajo srednjesolsko izobrazbo, saj navajajo, da so "knjiznicarji", eden pa svoje formalne izobrazbe ni opredelil.

Zaradi stevilcno premajhnih razredov smo za potrebe izracuna rezultatov raziskave razrede delno preoblikovali. Katalogizatorja z magisterijem iz bibliotekarstva smo prikljucili razredu katalogizatorjev z magisterijem na drugi smeri in tako oblikovali razred "katalogizatorji z magisterijem". Knjiznicarje in diplomiranega gradbenega inzenirja - katalogizatorje, ki so bili v razredu drugo - pa smo prikljucili razredu katalogizatorjev "druga visja sola". Tako smo glede na izobrazbo katalogizatorjev oblikovali pet razredov.

3.1.3 Strokovni izpit in dovoljenje za vzajemno katalogizacijo

Podatek o strokovnem izpitu je oznacilo 130 katalogizatorjev. Strokovni izpit iz bibliotekarske stroke ima 109 katalogizatorjev, kar 21 aktivnih katalogizatorjev pa v COBISS sodeluje brez strokovnega izpita iz bibliotekarstva (5 visjih knjiznicarjev, 1 katalogizator z visjo solo nebibliotekarske smeri, 8 diplomiranih univerzitetnih bibliotekarjev, 5 katalogizatorjev z univerzitetno izobrazbo druge smeri, en katalogizator z magisterijem iz bibliotekarstva, 1 z 'drugo izobrazbo').

Na vprasanje "Ali imate dovoljenje za vzajemno katalogizacijo (dodeljene posebne privilegije v modulu COBISS/Katalogizacija ali pridobljeno licenco)?" ni odgovoril en katalogizator. Med 132 katalogizatorji ima dovoljenje za vzajemno katalogizacijo 119 katalogizatorjev, 13 katalogizatorjev aktivno katalogizira brez pridobljenega dovoljenja.

3.1.4 Povprecna delovna obveznost

Na osnovi prejetih odgovorov je bilo ugotovljeno, da vec kot polovica sodelujocih katalogizatorjev katalogizira v povprecju vsaj pol delovnega casa. Enajst katalogizatorjev (8%) je izbralo odgovor drugo3 .

3.1.5 Lastna ocena znanja

Katalogizatorji so svoje znanje za uporabo aplikacij lahko ocenili z ocenami od 1 do 5, pri cemer je ocena 1 pomenila - zelo slabo znanje, ocena 5 pa - zelo dobro znanje. Kot najboljse ocenjujejo svoje znanje za uporabo elektronske poste (ocena 4,2), sledijo znanja za uporabo modula COBISS/Katalogizacija in interneta (ocena 4,1) ter urejevalnikov besedil (ocena 3,9). Znanja za uporabo podatkovnih zbirk ocenjujejo najslabse, z oceno 3,7. Elektronske poste ne uporablja en katalogizator, sest katalogizatorjev pa navaja, da pri svojem delu ne uporabljajo urejevalnikov besedil. Enako stevilo katalogizatorjev ni podalo ocene o svojem znanju za uporabo podatkovnih zbirk.

Ceprav je iz vrednosti korelacijskih koeficientov razvidno, da ima izobrazba statisticno znacilni vpliv le na oceno znanja za uporabo urejevalnikov besedil (r=0,22; p=0,019), lahko v Tabeli 6 vidimo, da katalogizatorji s formalno bibliotekarsko izobrazbo praviloma ocenjujejo svoje znanje slabse kot katalogizatorji z nebibliotekarsko izobrazbo. Razlogov ne poznamo, domnevamo pa lahko, da so katalogizatorji s formalno bibliotekarsko izobrazbo morda bolj kriticni do svojih znanj ali pa svoja znanja ocenjujejo bolj objektivno. Tako je ocena znanja za uporabo urejevalnikov besedil visjih knjiznicarjev s koncano bibliotekarsko izobrazbo na Pedagoski akademiji za 0,5 ocene nizja od ocene katalogizatorjev s koncano drugo visjo solo. V primerjavi z oceno katalogizatorjev z drugo univerzitetno izobrazbo je za 0,2 nizja tudi ocena diplomiranih univerzitetnih bibliotekarjev. Podobno lahko nizje ocene zasledimo tudi pri oceni znanja za uporabo podatkovnih zbirk, vendar odstopanje ni tako izrazito. Katalogizator z magisterijem iz bibliotekarstva je svoje znanje za uporabo podatkovnih zbirk, interneta in COBISS/Katalogizacije ocenil nizje kot znanje za uporabo istih aplikacij ocenjujejo drugi katalogizatorji z magisterijem. Skupna povprecna ocena znanja diplomiranih univerzitetnih bibliotekarjev je 3,9 in je za 0,2 nizja od povprecne ocene katalogizatorjev z drugo univerzitetno izobrazbo.

3.1.6 Reprezentativnost vzorca

Z odlocitvijo, da vprasalnike naslovimo na kontaktne osebe polnopravnih clanic sistema COBISS v Sloveniji, smo zeleli dobiti vzorec, ki bi dobro posredoval lastnosti aktivnih katalogizatorjev - kreatorjev novih in redaktorjev obstojecih zapisov. Kljub dejstvu, da ne poznamo tocnega stevila vseh aktivnih katalogizatorjev, ocenjujemo, da je vzorec reprezentativen, saj odraza stevilo knjiznic v sistemu, vrste knjiznic, kot tudi prispevek novih zapisov v vzajemno bazo v letu 2002. Izjemo predstavlja le nacionalna knjiznica, saj so katalogizatorji iz Narodne in univerzitetne knjiznice v letu 2002 v vzajemno podatkovno zbirko prispevali osmino vseh zapisov. Kljub temu se zaradi sistematicno dolocenega vzorca nismo odlocili, da bi v raziskavo vkljucili vec katalogizatorjev iz NUK-a.

V Tabeli 8 so prikazana stevila, odstotki ter delezi razposlanih vprasalnikov in prejetih odgovorov po vrstah knjiznic. Prikazan je tudi delez izpolnjenih vprasalnikov glede na ocenjeno stevilo vseh aktivnih katalogizatorjev.

3.2 Sklop vprasanj o modulu cobiss/katalogizacija

V vprasalniku smo v prvem sklopu katalogizatorje povprasali o njihovi oceni segmenta COBISS/Katalogizacija kot celote in ne le posameznih delov modula.

3.2.1 Komunikacija in nacin uporabe modula COBISS/Katalogizacija

Uvodni vprasanji v prvem sklopu sta bili namenjeni seznanitvi z vrsto komunikacije ter z nacinom uporabe modula za katalogizacijo.

Ker modul COBISS/Katalogizacija nima graficnega vmesnika, katalogizatorji modul uporabljajo razlicno in pri vzajemni katalogizaciji za dostop do streznikov uporabljajo osebni racunalnik ali VT-terminal. Za emulacijo VT-terminalov na osebnih racunalnikih in komunikacijsko povezovanje uporabljajo programsko opremo WRQ Reflection for Unix and OpenVMS (Platforma..., 2003), v nekaterih knjiznicah pa tudi se COBISS Connect.

Poudariti je potrebno, da vec kot polovica vseh anketiranih katalogizatorjev (80 od 132) za uporabo modula za katalogizacijo se vedno uporablja terminal ali COBISS Connect. Taka uporaba ne omogoca dodatnih moznosti5 , ki jih katalogizatorjem za uporabo istega modula omogoca programska oprema WRQ Reflection za emulacijo VT-terminalov na osebnih racunalnikih.

3.2.2 Zanesljivost, hitrost in kakovost

Pojme zanesljivost, hitrost ter kakovost smo zaradi enolicnega razumevanja v vprasalniku razlozili6 .

Kot je razvidno iz tabele 10, so slovenski katalogizatorji zadovoljni z zanesljivostjo, hitrostjo in kakovostjo modula COBISS/Katalogizacija.

Ugotovljeno je bilo, da ima vrsta komunikacije (Ethernet, ISDN, ADSL...) statisticno znacilni vpliv na oceno zanesljivosti (r=0,17; p=0,48).

3.2.3 Enostavnost uporabe in zaslonski prikaz podatkov

V nadaljevanju smo poskusali preveriti mnenje katalogizatorjev o enostavnosti oziroma zapletenosti uporabe modula za katalogizacijo in o tem, kaksen se jim zdi prikaz podatkov na zaslonu. Ker smo tudi tu uporabili Likertovo petstopenjsko lestvico, je ocena 1 pomenila, da je zelo nepregleden, ocena 5 pa zelo pregleden. Kljub pricakovanju, da bo na zadovoljstvo z modulom za katalogizacijo vplivala stopnja in vrsta izobrazbe, iz nizkih vrednosti izracunanih korelacijskih koeficientov sledi, da je povezanost sibka in da izobrazba katalogizatorja nima statisticno znacilnega vpliva na oceno modula za katalogizacijo (statisticno znacilni vpliv pri p <0,050).

3.2.4 Lestvica uporabnosti

Katalogizatorjem smo zastavili vprasanja po standardiziranem vzorcu, imenovanem System Usability Scale (SUS). System Usability Scale je enostavna lestvica z desetimi trditvami, ki posamezniku omogoca, da poda svojo oceno uporabnosti programske opreme7 . V lestvici navedene trditve pokrivajo razlicne vidike uporabnosti programske opreme, zato ima lestvica visoko raven veljavnosti za merjenje uporabnosti programske opreme.

Iz Tabele 12 je razvidno, da obstaja vpliv med vrsto knjiznice, kjer je katalogizator zaposlen, in oceno uporabnosti modula. Med najstevilcneje zastopanima vrstama knjiznic - med splosnimi in specialnimi - se povprecna ocena uporabnosti razlikuje za 13%. Iz nizkih vrednosti korelacijskih koeficientov je sicer razvidna sibka povezanost (r=0,19), vrednost p=0,035 pa kaze, da ima vrsta knjiznice statisticno znacilni vpliv na oceno uporabnosti modula za katalogizacijo (statisticno znacilni vpliv pri p < 0,05).

3.3 Sklop vprasanj o vzajemni katalogizaciji

V vprasalniku smo v drugem sklopu katalogizatorje povprasali o njihovem mnenju o posameznih funkcijah modula COBISS/Katalogizacija ter o nekaterih postopkih in skupnih strokovnih osnovah vzajemne katalogizacije v sistemu COBISS.SI.

3.3.1 Uporaba nekaterih moznosti modula za katalogizacijo

Pri prvih vprasanjih drugega sklopa smo upostevali dejstvo, da slovenski katalogizatorji modul za katalogizacijo uporabljajo bodisi prek terminala, bodisi na osebnem racunalniku, zato smo upostevali oboje. Katalogizatorje smo povprasali po tem, katere moznosti za prenos podatkov v bibliografski zapis uporabljajo, sledilo je vprasanje "Ali ste zapise za obdelano gradivo ze kdaj prenesli (s pomocjo ukaza export) v urejevalnik besedil, da bi s "crkovanjem" odkrili morebitne tipkarske napake?", za konec pa se vprasanje o tem, kako si katalogizatorji pri dolocanju vrednosti indikatorjev, vkljucevanju polj in podpolj ter njihove vsebine pomagajo z obstojecimi zapisi.

Iz Tabele 13 je razvidno, da med moznostmi za prenos podatkov v bibliografski zapis katalogizatorji najpogosteje uporabljajo kopiranje vsebine enega podpolja v katerokoli drugo podpolje. Druga najpogosteje zastopana moznost je prenos podatkov v zapis iz vmesnega pomnilnika, najmanj pa je uporabljan prenos podatkov v zapis iz virov, ki niso v COBISS/Katalogizaciji (Word to COBISS). Moznost Word to COBISS uporablja samo dobra tretjina vseh tistih katalogizatorjev, ki bi jo lahko uporabljali, ker modul za katalogizacijo uporabljajo prek emulatorja Reflection.

Kljub pricakovanju, da bo na uporabo crkovanja vplivala tudi ocena znanja za uporabo urejevalnikov besedil, je iz izracunanih korelacijskih koeficientov razvidno, da imajo na uporabo moznosti za odkrivanje morebitnih tipkarskih napak statisticno znacilni vpliv le izkusnje pri delu s programsko opremo COBISS/ Katalogizacija (r=0,24; p=0,011) in ocena znanja za uporabo modula (r=0,21; p=0,025).

Sledilo je se vprasanje o tem, ce in kako si katalogizatorji pri dolocanju vrednosti indikatorjev, vkljucevanju polj in podpolj ter njihove vsebine pomagajo z obstojecimi zapisi (vprasanje 2.3). Ker nas je v okviru tega vprasanja zanimalo, katere moznosti, ki jih v odgovorih nismo navedli, slovenski katalogizatorji se uporabljajo pri svojem delu, smo kot cetrto moznost dodali odgovor drugo. Moznost drugo je izbralo devet katalogizatorjev8 .

Odgovori kazejo na to, da ima lahko le dobra tretjina anketiranih katalogizatorjev azurne vzorcne zapise za gradivo, ki ga obdelujejo, saj obstaja mocna medsebojna povezanost med spiskom ID-jev vzorcnih zapisov in posebno oznako za iskanje v 992$b (r=0,49; p=0,000). Nadaljnja analiza odgovorov potrjuje visoko stopnjo uporabe obeh moznosti pri istih katalogizatorjih: polovica od 18 katalogizatorjev, ki imajo v 992$b posebno oznako za iskanje, ima tudi spisek ID-jev vzorcnih zapisov9 . Obstaja tudi statisticno znacilni vpliv med uporabo oznake za iskanje v 992$b in uporabo iskalne zahteve (r=0,22; p=0,017). Ugotovimo lahko, da si z vzorcnimi zapisi pomaga dejansko manj kot 50 katalogizatorjev. Za dolocanje vrednosti indikatorjev, vkljucevanje polj in podpolj ter njihove vsebine 6 katalogizatorjev ne uporablja nobene od navedenih moznosti, niti ne navaja uporabe druge moznosti, vecina ostalih katalogizatorjev pa nove zapise oblikuje zgolj s pomocjo podobnega zapisa iz lokalne ali vzajemne podatkovne zbirke.

3.3.2 Zagotovljenost kontrole napak

Na vprasanje "Kako ocenjujete zagotovljenost kontrole napak pri vnosu podatkov v modul COBISS/Katalogizacija?" je odgovorilo 132 katalogizatorjev. Vecina slovenskih katalogizatorjev je s kontrolo napak zadovoljna, saj 113 katalogizatorjev (86%) zagotovljenost kontrole napak pri vnosu podatkov v modul za katalogizacijo ocenjuje z oceno 3 ali 4. Kontrolo napak ocenjujejo z oceno 2 stirje katalogizatorji (3%), najboljso oceno (5) pa kontroli napak pripisuje 15 katalogizatorjev (11%).

3.3.3 Ocena uporabniskih prirocnikov

V vprasanju 2.5 smo katalogizatorje prosili, da s splosno oceno, ki se nanasa na popolnost, azurnost, preglednost in uporabnost, ocenijo nekatere uporabniske prirocnike. Izbrali pa smo prirocnike, ki jih je za katalogizatorje, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije, izdal knjiznicni informacijski servis ze pred leti: COMARC/B10, COMARC/H11 , COBISS/Katalogizacija12 in prirocnik Programske kontrole v COBISS/Katalogizaciji13 , ter gradivo z delovnim naslovom "CONOR"14 , ki sta ga knjiznicni informacijski servis in narodna knjiznica pripravila v zacetku leta 2003 ob vkljucevanju normativne kontrole osebnih imen avtorjev15.

Slovenski katalogizatorji ocenjujejo, da so uporabniski prirocniki dobri, povprecna ocena za izbrane prirocnike je 4.

Iz izracunanih korelacijskih koeficientov je bilo ugotovljeno, da ima na oceno vseh uporabniskih prirocnikov za vzajemno katalogizacijo statisticno znacilni vpliv ocena znanja za uporabo modula za katalogizacijo. Na oceno prirocnikov COMARC/B, COMARC/H in "CONOR" imajo statisticno znacilni vpliv se delovne izkusnje, na oceno prirocnika COBISS/Katalogizacija pa dovoljenje za vzajemno katalogizacijo (statisticno znacilni vpliv pri p < ,050).

Prirocnik COBISS/Katalogizacija pozna vseh 133 katalogizatorjev, ki so vrnili izpolnjen vprasalnik. Katalogizatorji so prirocniku COBISS/Katalogizacija dodelili tudi najvec dobrih ocen (42 krat ocena 5 in 69 krat ocena 4). Prirocnika COMARC/B ne pozna 7 katalogizatorjev16 , 6 katalogizatorjev ne pozna prirocnika COMARC/H17 , 9% katalogizatorjev ne pozna delovnega gradiva za normativno kontrolo osebnih imen avtorjev, kar 28% katalogizatorjev pa ne pozna prirocnika Programske kontrole v COBISS/Katalogizaciji.

3.3.4 Uporaba prirocnikov in pravilnikov pri delu v COBISS/Katalogizaciji

Z vprasanjem 2.6 smo poskusali pridobiti podatke o tem, v koliksni meri slovenski katalogizatorji pri svojem delu v COBISS/Katalogizaciji uporabljajo prirocnike in pravilnike, ki smo jih v vprasanju navedli z okrajsavami in oznakami18 .

Ker smo med mozne odgovore navedli samo nekaj najpogosteje uporabljanih prirocnikov in pravilnikov, smo dodali se moznost, da so katalogizatorji lahko vpisali, katere prirocnike in pravilnike se uporabljajo19 .

Iz izracunanih korelacijskih koeficientov so ugotovljeni tudi znacilni medsebojni vplivi med uporabo prirocnikov in delovnimi izkusnjami, dovoljenjem za vzajemno katalogizacijo, oceno znanja za uporabo COBISS/katalogizacije in stevilom zapisov.

3.3.5 Ocena izobrazevanja za delo v COBISS/Katalogizaciji

Izobrazevanje za delo v sistemu vzajemne katalogizacije izvajata v okviru svoje izobrazevalne dejavnosti Narodna in univerzitetna knjiznica in Institut informacijskih znanosti. Izobrazevalna programa obeh zavodov se smiselno dopolnjujeta, pri tecajih, ki so pogoj za pridobitev dovoljenja za delo v sistemu vzajemne katalogizacije, pa so pogoji in zaporedje udelezbe na tecajih celo tocno doloceni (Program..., 2004). Katalogizatorji so izobrazevanje za delo v sistemu vzajemne katalogizacije ocenjevali s splosno oceno, ki se je nanasala na obseg, kakovost, primernost, jasnost in uporabnost izobrazevanja, in sicer z ocenami od 1 do 5, pri cemer je ocena 1 pomenila, da je izobrazevanje zelo slabo, ocena 5 pa, da je zelo dobro.

3.3.6 Ocena postopkov in vsebin za pridobitev dovoljenja za delo

Splosno oceno primernosti postopkov in vsebin za pridobitev dovoljenja za delo v sistemu vzajemne katalogizacije je podalo 132 katalogizatorjev. Povprecna ocena je 3,6, standardni odklon pa je 1,0.

3.3.7 Ocena postopkov za redaktiranje zapisov v COBIB-u

S ciljem, da bi postopke za zagotavljanje kvalitete vzajemne podatkovne zbirke COBIB in konsistentnosti vzajemne in lokalnih baz podatkov naredili cimboljse, je bila leta 1997 pripravljena dopolnitev v programski opremi COBISS/ Katalogizacija, ki je spremenila nacin redaktiranja zapisov v COBIB-u.

Postopke redaktiranja je ocenilo 131 katalogizatorjev. Postopki redaktiranja zapisov v COBIB-u so prejeli povprecno oceno 3,3, kar je med povprecnimi ocenami za modul za katalogizacijo in postopke vzajemne katalogizacije najnizja povprecna ocena. 27 katalogizatorjev (20%) postopkov redaktiranja ne pozna20 , 3 katalogizatorji so postopke ocenili kot zelo zapletene, 10 katalogizatorjev pa meni, da so postopki redaktiranja zapisov v COBIB-u zelo enostavni. Standardni odklon je 0,9.

Statisticno znacilni vpliv na oceno postopkov za redaktiranje zapisov v vzajemni podatkovni zbirki imajo izkusnje (r=0,3; p=0,001), ocena znanja za uporabo urejevalnikov besedil (r=0,2; p=0,036) in podatkovnih zbirk (r=0,2; p=0,009) ter stevilo zapisov, ki jih je knjiznica v preteklem letu prispevala v COBIB (r=0,2; p=0,017).

3.3.8 Odnos do skupnih strokovnih osnov sistema vzajemne katalogizacije

Da bi ugotovili, kaksen je odnos katalogizatorjev do skupnih strokovnih osnov sistema vzajemne katalogizacije COBISS.SI, smo v vprasalniku pod tocko 2.10 navedli deset trditev in katalogizatorje prosili, da z ocenami od 1 do 5 ocenijo, koliksen pomen jim pripisujejo (ocena 1 - povsem nepomembno, ocena 5 - zelo pomembno).

Iz tabele 19 je razvidno, da katalogizatorji navedenim trditvam pripisujejo velik pomen: prvih devet trditev ocenjujejo z oceno, ki je visja od 4, deseto trditev pa so na lestvici ocenili s povprecno oceno 3,8.

Ker se knjiznice v praksi pogosto posluzujejo nestandardiziranih resitev (Dimec, 1994), so trditev, da se morajo knjiznice izogibati resitvam, ki niso v skladu s skupnimi strokovnimi osnovami, ceprav bi s tako resitvijo zadovoljili potrebe svojih uporabnikov, ocenile najnize, s povprecno oceno 3,8.

V vprasalniku navedenim trditvam smo dodali se moznost "drugo". Tu katalogizatorji navajajo:

- "Tezko odgovorim na vsa vprasanja, ker je za specialno knjiznico COBISS zanimiv le kot katalog, ne pa kot programska resitev, se posebno glede na kompleksnost zapisov, ki so za specialne knjiznice drugotnega pomena in so ovira."

- "Pri 1. in 10. vprasanju odgovor ni tako enostaven. Kljub vsemu je prvotno knjiznica namenjena obiskovalcem in ne sama sebi."

- "Pocistiti bazo na vzajemnem in lokalnih nivojih in nato delati po enotnih strokovnih standardih."

- "Nekaj stvari je tako samo po sebi umevnih, da jim morda pripisujemo manj pozornosti."

- "Loceni lokalna in vzajemna baza."

- "Potrebni bi bili tecaji o novostih v katalogizaciji za tiste, ki delajo v COBISS/ Katalogizacija."

- "Glede na zahteve svojih uporabnikov bi se bilo treba sproti dogovarjati o enotnih resitvah. Za vecino tezav se izkaze, da so bolj splosne kot si mislimo in da se vecina kolegov srecuje z enakimi tezavami, le sodelovanja ni dovolj. Vsak knjiznicar sedi v svoji knjiznici in se zaradi kadrovske stiske le tezko premakne iz nje. Vecinoma nadrejeni od knjiznicarja zahtevajo nemogoce, ne poznajo dela v knjiznici in ne vedo, koliko casa strokovni delavec potrebuje za res dobro opravljeno delo. Vecina knjiznicarjev mora svoje delo opraviti v naglici in nimajo dovolj casa, da bi se dovolj posvetili nastali tezavi."

- "Treba bi bilo dati vec moznosti za specificne potrebe v lokalnih bazah."

- "Na dolocena casovna obdobja preverjati usposobljenost katalogizatorjev."

Iz izracunanih korelacijskih koeficientov je bilo ugotovljeno, da imajo na oceno trditev, s pomocjo katerih smo zeleli dolociti odnos katalogizatorjev do skupnih strokovnih osnov sistema vzajemne katalogizacije, poleg starosti in spola, statisticno znacilni vpliv delovne izkusnje, dnevna delovna obveznost, ocena znanja za uporabo modula za katalogizacijo, vrsta knjiznice in stevilo zapisov.

3.3.9 Opozarjanje na napake in potrebne spremembe

Z vprasanji o opozarjanju na napake v zapisih (vprasanji 2.11 in 2.12) in na potrebne spremembe v modulu za katalogizacijo (vprasanji 2.12 in 2.13), smo zeleli ugotoviti, v koliksni meri poskusajo katalogizatorji svoje sodelovanje v sistemu vzajemne katalogizacije uskladiti s skupnimi strokovnimi osnovami. Na vprasanje o tem, ce v primeru, da v zapisu opazijo napako, napako popravijo v COBIB-u, oziroma na napako opozorijo kreatorja zapisa, je odgovorilo 132 katalogizatorjev. Kljub dejstvu, da je 116 katalogizatorjev skrb za kakovost zapisov ocenilo kot zelo pomembno - z oceno 5 (tabela 19), samo 93 katalogizatorjev (70%) zapis popravi v vzajemnem katalogu ali pa o potrebnem popravku obvesti kreatorja zapisa. Se veliko manjsi je delez pritrdilnih odgovorov na vprasanje o tem, ce v primeru, da katalogizatorji opazijo, da bi bila potrebna sprememba (dopolnitev, novost) v modulu za katalogizacijo, potrebo sporocijo IZUM-u. Potrebo sporoci samo 62 katalogizatorjev, kljub dejstvu, da kar 99 katalogizatorjev meni, da je trditev, da morajo katalogizatorji opozarjati na potrebne dopolnitve in uskladitve za nemoten potek vzajemne katalogizacije, zelo pomembna - ocena 5 (Tabela 19).

Od 93 katalogizatorjev, ki v primeru, da so v zapisu opazili napako, zapis popravijo ali pa na napako opozorijo kreatorja zapisa, jih 39 odgovarja, da kreator najpogosteje popravi zapis takoj, 23 katalogizatorjev ocenjuje, da kreator najpogosteje zapis popravi v roku enega tedna, 3 katalogizatorji pa ocenjujejo, da kreator zapis popravi v roku enega meseca. Odgovora, da opozorjeni kreator pusti napako v zapisu, ni oznacil nihce. Dodali smo tudi moznost "drugo", ki jo je izbralo 24 katalogizatorjev. Svoj odgovor je napisalo 22 katalogizatorjev, ki v odgovorih najpogosteje navajajo, da napako popravijo sami, pogost pa je tudi odgovor, da ne morejo spremljati, kdaj je kreator odpravil napako. Nekateri so v odgovoru podali tudi svoj komentar21 .

Od 62 katalogizatorjev, ki v primeru, da opazijo, da bi bila potrebna sprememba (dopolnitev, novost) v modulu COBISS/Katalogizacija, potrebo sporocijo IZUMu, 19 katalogizatorjev navaja, da je bila sprememba najpogosteje vkljucena takoj, 28 katalogizatorjev ocenjuje, da je bila sprememba vkljucena ob novi verziji programske opreme COBISS/Katalogizacija, 7 katalogizatorjev navaja, da je bila sprememba odlozena za nedolocen cas. Odgovora, da je bila sprememba zavrnjena, ni oznacil nihce. Zaradi moznosti drugacnih odgovorov in komentarjev, smo dodali tudi moznost "drugo", ki jo je izbralo 9 katalogizatorjev. Svoj odgovor je napisalo 11 katalogizatorjev, ki v odgovorih najpogosteje navajajo, da je vkljucitev odvisna od zahtevnosti zahtevka oziroma predlagane spremembe. Nekateri so v odgovoru podali tudi svoj komentar22 .

3.3.10 Odnos katalogizatorjev do predlaganih sprememb

Da bi ugotovili, kaksen je odnos katalogizatorjev do predlaganih sprememb v sistemu vzajemne katalogizacije, smo v vprasanju 2.15 katalogizatorje prosili, da z ocenami od 1 do 5 ocenijo, koliksen pomen jim pripisujejo (ocena 1 - povsem nepomembno, ocena 5 - zelo pomembno).

Potrebi po dodatnih navodilih pripisujejo najmanjsi pomen katalogizatorji z manj kot enim letom delovnih izkusenj (ocena 3,8), najvecjega pa katalogizatorji z eno do dvoletnimi izkusnjami (ocena 4,8).

Potrebi po vzorcnih zapisih pripisujejo najmanjsi pomen katalogizatorji z vec kot petimi leti delovnih izkusenj, najvecjega pa katalogizatorji z manj kot enim letom delovnih izkusenj.

V vprasalniku navedenim trditvam smo dodali se moznost "drugo". Pri odgovoru katalogizatorji navajajo:

- "K 2.15.6 (izboljsanje enotnosti obdelave, poglobljena obdelava za lokalne potrebe): za vsebinsko obdelavo, vendar bi male knjiznice to le tezko zmogle, saj obicajno eden knjiznicar dela vse. Obstaja nevarnost, da bi imela vzajemna baza vsebinsko obdelavo dokaj slabo gesleno. Samo sirse pojme. Kaj bi to koristilo uporabniku, ki isce problem v ozjem smislu neke stroke?"

- "Zelo prirocne so bile "najpogostejse napake udelezencev", ki jih je NUK nekajkrat poslal po elektronski posti. Potem pa je bila stvar razlozena in smo lahko osvezili znanje. Da se na mnozicno "zmotno" ali napacno delo katalogizatorja odzove "redaktor" in npr. po elektronski posti opozori vse ostale."

- "Ob razvoju COBISS 3 bi bilo morda treba vprasanja zastaviti nekoliko drugace."

- "Jasna, nedvoumna, sodobna katalogizacijska pravila."

- "Kot pripombo bi dodal, da bi nujno potrebovali bolj kakovosten prirocnik za vsebinsko obdelavo."

- "Vec sodelovanja med katalogizatorji, sprotno obvescanje o spremembah, boljsi prirocniki, popoln UDK na spletu, enotni javno dostopni geslovniki."

3.3.11 Odnos katalogizatorjev do novega vmesnika

Kot zadnje smo v drugem sklopu vprasalnika katalogizatorjem zastavili hipoteticno vprasanje: "Ali bi v primeru, da bi vam danes ponudili nov (zelo spremenjen) vmesnik za uporabo modula COBISS/Katalogizacija, ki bi omogocal bolj ucinkovito delo in vecjo kakovost bibliografskih zapisov, z veseljem priceli delati z njim?". Na vprasanje je odgovorilo 130 katalogizatorjev: 97 katalogizatorjev odgovarja pritrdilno, 33 katalogizatorjev pa si dela z novim vmesnikom ne zeli, ceprav bi jim nov vmesnik olajsal delo in izboljsal rezultate njihovega dela.

3.4 Mnenja, predlogi in pripombe katalogizatorjev

Ker smo se zaradi obseznosti vprasalnika odlocili, da v vprasalniku uporabimo predvsem vprasanja zaprtega tipa, smo katalogizatorjem omogocili, da o predmetu raziskave izrazijo svoje mnenje ter podajo predloge in pripombe.

3.4.1 Mnenja katalogizatorjev

Mnenja o modulu za katalogizacijo in o postopkih ter skupnih strokovnih osnovah vzajemne katalogizacije v COBISS.SI je navedlo 8 katalogizatorjev ( dobesedno):

1. Menim, da je zahtevnost segmenta COBISS/Katalogizacija posledica vzajemnega katalogiziranja in odvisnosti knjiznic z razlicnimi potrebami od skupnih zapisov in izmenjave le teh med seboj v enotnem sistemu - cena za poenostavljen dostop do gradiva vseh knjiznic.

2. Menim, da je za pomanjkljiv nivo bibliografske COBIB baze poleg povrsne katalogizacije in neznanja, v veliki meri razlog pomanjkanje dobrega, azurnega nacionalnega katalogizacijskega centra s konsistentno katalogizacijsko prakso in lastno pobudo pri razvoju in vsebinskimi dopolnitvami.

3. Komaj cakam, da bo cobiss katalogizacija delal v sistemu windows kot npr. internet explorer.

4. COBISS/Katalogizacija je nasa strokovna in poklicna obveza, druge moznosti ni. Razvija se stroka in nase znanje z njo.

5. Vmesnik, ki je danes v uporabi, bi bilo mogoce z nekaj naporov nadomestiti z uporabniku bolj enostavnim. To bi predvsem novim katalogizatorjem in drugim uporabnikom sistema skrajsalo cas izobrazevanja za samo uporabo (?).

6. Menim, da bi bilo za dvig kakovosti orodja za katalogizacijo nujno potrebno spremeniti mislenost knjiznicarjev, ki se vedno razmisljajo (in premisljajo) o katalogizaciji v vzajemnem sistemu v kategorijah kataloskih listkov in klasicnih katalogov ter zaceti premisljevati v kategorijah kataloga kot podatkovne baze. Potrebno bi bilo tudi odgovoriti na vprasanje, zakaj so knjiznicarji pasivni v odnosu do razvoja svojega osnovnega orodja (orodij), in ali je sploh nujno da bi bili aktivni (sploh definirati odnos do informacijskega servisa in njegove strategije priblizevanja velikem mednarodnem servisu kot je OCLC).

7. Zelo rada uporabljam modul COBISS/katalogizacija. Vesela sem, da program stalno dopoljnjujejo v skladu s potrebami uporabnikov

8. Samo kvaliteta!

3.4.2 Predlogi katalogizatorjev

Svoje predloge o potrebnih spremembah v sistemu vzajemne katalogizacije je podalo 10 katalogizatorjev (navajamo dobesedno):

1. Za pridobitev licence naj veljajo enotni pogoji za vse - enako st. potr. zap.

2. Poleg izobrazevanja novih katalogizatorjev tudi izobrazevanje "starih", vsaj na kaksnih delavnicah.

3. Lociti lokalno od vzajemne baze.

4. Katalogizatorji bi lahko imeli "chat room", kjer bi se lahko posvetovali med seboj.

5. V sistem bi bilo potrebno vkljuciti VSE knjiznice.

6. V modulu COBISS/Katalogizacija bi bilo potrebno vec skrbi posvetitit vsebinski obdelavi gradiva.

7. Obcasno preverjanje licenc za delo v COBIB-u.

8. Vecjo azurnost s strani NUK-a kot nacionalne knjiznice za vzajemni nivo ter njihovo vecjo strokovno koordinacijo pri tekocih problemih (npr. za CONOR) z bolj jasnimi in natancnimi navodili.

9. Potrebno bi bilo spremeniti sistem izobrazevanja.

10. Vecja kontrola nad vzajemno bazo (redaktor)!

3.4.3 Pripombe

Katalogizatorji so o sistemu vzajemne katalogizacije navedli tudi pripombe (dobesedno):

1. Delo lepo tece. Tezava v knjiznicah je, ker ne dobimo "kadra". Kako do ljudi?

2. Moti me nacin sporocanja, da je nekomu dodeljena licenca za delo v COBISSU. Jaz sem jo dobila kot dopis iz NUK-a. Zdi se mi, da ne bi bil prehud financni zalogaj, ce bi to licenco oblikovali kot potrdilo. Mogoce so to sedaj ze naredili, zal pa imam jaz se vedno kot potrdilo o znanju oz. dovoljenju za vpisovanje zapisov samo en dopis, kjer nekdo (delodajalec), ki se ne spozna na zadeve, tezko najde poved (stavek) o licenci.

3. Za uveljavljanje sprememb v katalogizaciji niso dovolj samo odlocitve Komisije za katalogizacijo pri ZBDS, ampak tudi javna razprava v forumih, ki se naj odprejo na internetu.

4. Prevec katalogizatorjev, prevec napak (tudi nacionalke), pomanjkljivaneucinkovita kontrola zapisov.

5. Glede na to, da je Vasa anketa prisla v casu vkljucitve baze CONOR v katalogizacijo, je treba omeniti, da je tovrstna povezava ZELO spremenila nacin dela v katalogizaciji in knjiznicam mocno zakomplicirala delo v katalogizaciji. Gre za nemogoce razmere predvsem pri tujih avtorjih, ko na osnovi publikacije ni mogoce ugotoviti identitete avtorja. Mislim, da si bomo s prevzemanjem napacnih imen naredili nacionalno sramoto.

6. Delo v COBISS/Katalogizaciji bi bilo prijaznejse in z manj napakami, ce bi bilo v Windowsih in z urejevalnikom besedila Word.

7. Da lahko dela vsak kar hoce!

3.4.4 Koristnost raziskave

V tretjem sklopu vprasalnika smo katalogizatorjem zastavili vprasanje: "Ali menite, da bo raziskava o uporabnosti modula COBISS/Katalogizacija koristna za nadaljnji razvoj vzajemne katalogizacije v Sloveniji?" Na zastavljeno vprasanje je odgovorilo 125 katalogizatorjev: 111 katalogizatorjev meni, da bo raziskava koristna23 , 14 katalogizatorjev pa, da raziskava za nadaljnji razvoj sistema vzajemne katalogizacije v Sloveniji ne prinasa nikakrsnih koristi. 8 katalogizatorjev ni izbralo odgovora in zato nekateri od njih v tocki 3.10 navajajo, da manjka odgovor "ne vem". V tocki 3.10 so katalogizatorji navedli tudi druge pripombe, ki se nanasajo tako na vsebino kot tudi na obliko vprasalnika oziroma vprasanj ali odgovorov, ter predloge in mnenja o vprasalniku.

4 Diskusija

Glede na rezultate, ki smo jih pridobili ob analizi odgovorov vrnjenih vprasalnikov, ugotovitve raziskave potrjujejo naslednja pred raziskavo postavljena predvidevanja:

- da so slovenski bibliotekarji zadovoljni z modulom COBISS/Katalogizacija,

- da so slovenski bibliotekarji na splosno zadovoljni z uporabniskimi prirocniki za delo v COBISS/Katalogizaciji,

- da katalogizatorji ocenjujejo, da je izobrazevanje za delo v COBISS/Katalogizaciji dobro,

- da slovenski katalogizatorji ocenjujejo, da so postopki in vsebine za pridobitev dovoljenja za delo v sistemu vzajemne katalogizacije primerni,

- da se slovenski katalogizatorji zavedajo pomena skupnih strokovnih osnov sistema vzajemne katalogizacije vendar pogosto ne storijo veliko, da bi jih spostovali,

- da se slovenski katalogizatorji zavedajo, da so spremembe potrebne, vendar jih tezko sprejmejo in

- da vecina katalogizatorjev ne uporablja prednosti, ki jih za delo v terminalskem vmesniku modula COBISS/Katalogizacija prinasa uporaba osebnega racunalnika.

Ugotovitve raziskave pa ne potrjujejo predpostavk, da vecina katalogizatorjev modul COBISS/Katalogizacija se vedno uporablja na terminalu in da vecina katalogizatorjev le obcasno uporablja prirocnike pri svojem delu.

Pred izvedbo raziskave smo tudi predpostavili, da bomo pri skupinah uporabnikov analizirali vpliv nekaterih skupnih znacilnosti na izbiro moznih odgovorov. Ugotovitve raziskave potrjujejo delno ali popolno zavrnitev predpostavljenih medsebojnih vplivov:

- da je spremembam najmanj naklonjena generacija izkusenih katalogizatorjev,

- da so mlajsi katalogizatorji bolj kriticni in zato tudi bolj podpirajo in sprejemajo spremembe,

- da je mlajsim katalogizatorjem racunalniska tehnologija bolj domaca in jim terminalski vmesnik zato predstavlja oviro za bolj ucinkovito delo,

- da so izkuseni katalogizatorji z modulom COBISS/Katalogizacija bolj zadovoljni kot katalogizatorji z manj izkusnjami,

- da katalogizatorji s formalno izobrazbo nebibliotekarske smeri ocenjujejo zagotovljenost kontrole napak pri vnosu kot dobro,

- da katalogizatorji s formalno izobrazbo nebibliotekarske smeri skupnim strokovnim osnovam vzajemne katalogizacije ne pripisujejo velikega pomena,

- da katalogizatorji iz knjiznic, ki letno prispevajo do 100 zapisov, ocenjujejo, da je modul dober in ne potrebuje izboljsav.

5 Zakljucek

Ugotovitve raziskave kazejo, da so slovenski katalogizatorji zadovoljni z modulom za katalogizacijo. Modul COBISS/Katalogizacija kot celoto ocenjujejo z dobrimi ocenami, tako pri ocenjevanju zanesljivosti, hitrosti, kakovosti, enostavnosti uporabe in zaslonskega prikaza podatkov, kot tudi pri ocenjevanju uporabnosti programske opreme na lestvici uporabnosti. Delez katalogizatorjev, ki za emulacijo VT-terminalov na osebnih racunalnikih in komunikacijsko povezovanje uporabljajo programsko opremo WRQ Reflection se povecuje, nezadostna pa je uporaba prednosti, ki jih za delo v terminalskem vmesniku prinasa uporaba osebnega racunalnika. Tudi kadar katalogizatorji modul za katalogizacijo uporabljajo prek osebnega racunalnika, izkoriscajo predvsem tiste moznosti, ki so jih uporabljali pri katalogizaciji prek terminala. Prav tako kot sam modul za katalogizacijo so katalogizatorji z dobrimi ocenami ocenili tudi uporabniske prirocnike in izobrazevanje za delo v sistemu vzajemne katalogizacije. Nekoliko nizje so ocenili postopke in vsebine za pridobitev dovoljenja za delo v sistemu vzajemne katalogizacije, vendar je ocena se vseeno dobra. Ugotovitve raziskave so tudi pokazale, da je odnos slovenskih katalogizatorjev do skupnih strokovnih osnov sistema vzajemne katalogizacije zelo dober. Katalogizatorji v vprasalniku navedenim trditvam pripisujejo velik pomen, na zalost pa rezultati te in prejsnjih raziskav potrjujejo, da so prizadevanja za skupne strokovne osnove v praksi le obcasna.

Slovenski katalogizatorji pripisujejo spremembam, ki bi omogocile bolj ucinkovito delo, zelo velik pomen, zato bi bilo potrebno cim hitreje izvesti vsaj tiste spremembe, ki ne zahtevajo velikih kadrovskih in financnih vlozkov, prinesejo pa lahko vecjo kakovost strokovne obdelave v nacionalnem bibliografskem sistemu. Navedeno bi lahko dosegli z izdelavo jasnih in natancnih dodatnih navodil za obdelavo knjiznicnega gradiva, izdelavo in sprotnim dopolnjevanjem vzorcnih zapisov, z zagotavljanjem kakovostne popolne dnevne obdelave nacionalne produkcije ter s cim hitrejsim prehodom celotne obdelave s terminalov na osebne racunalnike. Za ucinkovito uporabo osebnega racunalnika pri katalogizaciji bi bilo potrebno v okviru izobrazevanja, ki ga ze izvajata NUK in IZUM, omogociti tudi dodatno izobrazevanje za uporabo emulatorja Reflection za VT-terminale in dodatnih moznosti, ki jih katalogizatorjem prinasa uporaba osebnega racunalnika.

Nekatere spremembe, ki smo jih predlagali v raziskavi, so bile pred objavo rezultatov raziskave delno ze izvedene. Knjiznicni informacijski servis je v marcu 2004 uvedel javen e-forum »Katalogizacija z normativno kontrolo« za knjiznicarje - katalogizatorje, ki se pri svojem delu dnevno srecujejo z normativno kontrolo in lahko v forumu tudi aktivno sodelujejo. Prav aktivno sodelovanje je tisto, ki bo privedlo do potrebnih sprememb in tako omogocilo, da bo delo v vzajemni katalogizaciji bolj ucinkovito. Omogocilo bo vse tisto, cesar si katalogizatorji zelijo, ko v svojih predlogih navajajo, da je potrebnega "Vec sodelovanja med katalogizatorji ter sprotno obvescanje o spremembah...« Ugotavljamo, da bo potrebno tudi na podrocju obvescanja in informiranja katalogizatorjev storiti se marsikaj. Za azurno obvescanje o spremembah (in seveda tudi o napakah) bo morala poskrbeti tudi nacionalna knjiznica. Aktivnosti, ki so bile pred leti ze vpeljane24 in so bile po mnenju katalogizatorjev "zelo prirocne«, so bile v zadnjih letih opuscene25 , zato katalogizatorji upraviceno navajajo, da je potrebna "azurnost s strani NUK-a kot nacionalne knjiznice za vzajemni nivo ter vecja strokovna koordinacija pri tekocih problemih (npr. za CONOR) z bolj jasnimi in natancnimi navodili".

Da bi nacionalni vzajemni bibliografski sistem deloval cim bolje in v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi in priporocili, pa je potrebno izvesti tudi vse spremembe, ki so nujne za prehod vzajemne katalogizacije na novo platformo. Prav vsi v sistem vkljuceni subjekti si morajo prizadevati, da bo nacionalni vzajemni bibliografski sistem deloval na sodobni, dobro nacrtovani, standardizirani in v praksi preizkuseni programski opremi, ki bo v povezavi s tehnoloskimi moznostmi sodobne strojne in programske opreme omogocala ucinkovito delo, za katerega je potrebno zagotavljati azurna navodila, priporocila in pomoc za podporo strokovnemu delu, poleg ze obstojecega izobrazevanja pa organizirati se dodatno izobrazevanje in permanentno preverjanje usposobljenosti vseh, ki sodelujejo v sistemu vzajemne katalogizacije (Likar, 2003, str. 27-30).

Sidebar

LIKAR, Tatjana; Maja Zumer: Cataloguers' opinion about cataloguing module in the Slovenian shared cataloguing system COBISS. Knjiznica, Ljubljana, 48(2004)1-2, 83-122

Footnote

* Prispevek je bil pripravljen v okviru podiplomskega studija na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF Univerze v Ljubljani

1 Da bi zagotovili anonimnost odgovorov, smo prejeti izpolnjeni vprasalnik evidentirali na seznamu v raziskavo vkljucenih bibliotekarjev, izbrisali vse evidencne podatke v izpolnjenem vprasalniku, vprasalnik pa preimenovali in shranili brez kakrsnihkoli povezav na seznam.

2 StatSoft, Inc. (2003). STATISTICA (data analysis software system), version 6. www.statsoft.com.

3 Katalogizatorji iz razreda "drugo" navajajo, da uporabljajo modul COBISS/Katalogizacija: "Po potrebi, saj za vodenje knjiznice uporabljamo drug program. COBISS/Katalogizacijo uporabljamo le za katalogizacijo tujih publikacij in za poizvedbe." "V povprecju 90% delovne obveznosti." "Poleg knjiznicarskega dela delam kot raziskovalka, zato vcasih delam v modulu COBISS/Katalogizacija 100%, velikokrat pa nic. Vpise v COBISS delam po potrebi, gre predvsem za bibliografije raziskovalcev, malokdaj pa za vpise novih knjig. Ne morem pa opredeliti dela kot tretjinsko ali polovicno delovno obveznost." "80% delovnega casa"; "samo obcasno"; "zelo odvisno od drugega dela"; "6 let 100% delovnega casa; zadnja 4 leta na vodstvenih delih pri organizaciji in usmerjanju bibliografske obdelave"; "cca 75% delovnega casa"; "Ker sem za vse sama - toliko casa, kolikor mi ga ostane od drugih obveznosti." "Kolikor mi dopusca cas." "Vec kot 50% in manj kot 100% delovnega casa."

4 Podatki o delezu novih zapisov v COBIB.SI so povzeti po dokumentu Polnopravni clani sistema COBISS.SI in njihovo sodelovanje v sistemu vzajemne katalogizacije (Polnopravni..., 2003).

5 Marca 2001 je knjiznicni informacijski servis pripravil dodatno programsko opremo Skripta COBISS za terminalski emulator Reflection for UNIX and Digital, ki vsebuje nastavitve za delo v sistemu COBISS, kot so: terminalski parametri, samodejna prikljucitev v omrezje na dolocen racunalniski sistem, izvajanje potrebnih makro operacij, razporeditev funkcijskih tipk na tipkovnici, tiskanje v lokalnem in mreznem okolju, uporaba posebnih diakriticnih znakov COBISS (http://home.izum.si/ cobiss/obvestila_novosti/). Uporaba modula za katalogizacijo na osebnem racunalniku prinasa katalogizatorju stevilne prednosti: hkraten pregled zapisa v COBISS/Katalogizaciji in zapisa prek COBISS/OPAC-a ali drugega kataloga ali podatkovne zbirke, omogoca uporabo online pomoci in online prirocnikov, primerjavo zapisa v obdelavi z vzorcnim zapisom, iskanje odgovorov na dolocen katalogizacijski problem prek spletnega foruma...

6 Zanesljivost = sposobnost, da modul zadovoljivo deluje; opravlja zahtevano funkcijo; da pri delovanju ne prihaja do odpovedi - padcev - posameznih elementov ali celotnega modula; hitrost = predvsem: hitrost iskanja podatkov, hitrost dostopa do razlicnih funkcij, hitrost shranjevanja podatkov; kakovost = prijaznost modula za delo, varnost zbranih podatkov, zanesljivost, fleksibilnost pri vkljucevanju dopolnitev - vse tisto, kar prispeva, da je modul ucinkovita pomoc pri delu.

7 Trditve, ki jih lestvica uporabnosti vkljucuje, so bile skrbno izbrane, saj je SUS Likertova lestvica, ki zahteva, da so v raziskavo vkljucene trditve, pri katerih lahko respondent izraza mocno strinjanje ali nasprotovanje postavljeni trditvi. Razvijalci lestvice uporabnosti so izhajali iz nabora 50 razlicnih trditev, ki so omogocale najbolj skrajne odgovore. Izmed predlaganih, so izbrali deset trditev z najmocnejso medsebojno povezanostjo (od ± 0,7 do ± 0,9). Izbrane trditve so take, da se povprecni uporabnik s polovico zelo strinja, s polovico trditev pa se povprecni uporabnik nikakor ne strinja. Lestvica je pripravljena tako, da pozitivni trditvi sledi negativna, kar pripomore k temu, da anketirani temeljito prebere vsako trditev in premisli ali se z njo strinja ali ji nasprotuje.

8 Sedem katalogizatorjev navaja, da si za dolocanje vrednosti indikatorjev, vkljucevanje polj in podpolj ter njihove vsebine pomagajo na naslednji nacin: "Vodim fascikel vzorcnih zapisov." "Prirocna zbirka vzorcnih primerov;" "Sproti, ker je najhitreje." "Preklopim na COBISS/OPAC." "Imam fascikel z natisnjenimi vzorcnimi zapisi:" "Pogledam predvsem novejse zapise, ki jih je kreiral NUK" "Nekaj vzorcnih primerov imam natiskanih."

9 Spisek vzorcnih zapisov imata tudi dva katalogizatorja, ki sta izbrala odgovor drugo in imata natisnjene vzorcne zapise.

10 COMARC/B format: format za bibliografske podatke : prirocnik za uporabnike. Maribor: IZUM, 1991-<2003>.

11 COMARC/H format: format za podatke o stanju zaloge: prirocnik za uporabnike. Maribor: IZUM, 1993-<2003>.

12 COBISS. Katalogizacija: prirocnik za uporabnike. Maribor: IZUM, cop. 1993-<2002>

13 PROGRAMSKE kontrole v COBISS/Katalogizaciji : prirocnik za uporabnike. Maribor: Institut informacijskih znanosti, 2001.

14 "CONOR" vkljucuje delovno gradivo "COMARC/A format: za normativne podatke", ki ga je leta 2003 izdal Institut informacijskih znanosti ter "Navodila za oblikovanje znacnic in vnos v format COMARC/A", ki so jih prav tako v letu 2003 pripravili v Narodni in univerzitetni knjiznici; vkljucuje tudi obvestila in druge informacije o delu z bazo CONOR.SI .

15 V obdobju od 18. do 21. aprila 2003 je bila v sistem vzajemne katalogizacije COBISS.SI vkljucena normativna kontrola osebnih imen avtorjev (zacetna baza podatkov CONOR.SI je vsebovala 24.580 redigiranih normativnih zapisov); hkrati je bila namescena tudi nova verzija programske opreme COBISS/Katalogizacija, V7.0, in ostale programske opreme; izvedena konverzija vzajemne baze podatkov in vseh lokalnih bibliografskih baz podatkov za kreiranje povezav med bibliografskimi in normativnimi zapisi, namescena nova verzija pripadajocih parametrskih datotek in izvedeno reindeksiranje vzajemne baze podatkov in vseh bibliografskih lokalnih baz podatkov.

16 Za 7 katalogizatorjev, ki ne poznajo prirocnika COMARC/B, ugotavljamo, da ima dovoljenje za vzajemno katalogizacijo 5 katalogizatorjev, en katalogizator ima 5 do 10 letne delovne izkusnje, 3 katalogizatorji so diplomirani univerzitetni bibliotekarji, 3 katalogizatorji imajo drugo univerzitetno izobrazbo, en katalogizator je svojo izobrazbo oznacil z "drugo".

17 Za 6 katalogizatorjev, ki ne poznajo prirocnika COMARC/H, ugotavljamo, da imajo 4 katalogizatorji opravljen strokovni izpit, prav tako 4 katalogizatorji imajo tudi dovoljenje za vzajemno katalogizacijo, 2 katalogizatorja sta univerzitetna diplomirana bibliotekarja, 2 katalogizatorja imata drugo univerzitetno izobrazbo, 1 katalogizator ima magisterij iz bibliotekarstva, 1 katalogizator je svojo izobrazbo oznacil z moznostjo "drugo".

18 Glej tudi opombe 10-14;

Prirocnik za UNIMARC. Format za bibliografske podatke. 2. izd. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiznica, 1999 in

Prirocnik za UNIMARC. Format za bibliografske podatke. 2. izd. z dopolnili in spremembami st. 3, 2000 in st. 4, 2002. - Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiznica, 2003

PPIAK: Verona, Eva. Pravilnik i prirucnik za izradu abecednih kataloga. Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko drustvo, 1983-1986

ISBD-ji: splosni in posamezni mednarodni standardni bibliografski opisi (za opis monografskih publikacij, serijskih publikacij, starejsih - antikvarnih - monografskih publikacij, elektronskih virov, kartografskega gradiva, glasbenih tiskov...)

PREKAT: prirocnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil. 1. popravljena izd. - Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiznica, 2001

ZNACKA: prirocnik za dolocanje znacnic pri katalogizaciji. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiznica, 2001.

19 Pri odgovoru 2.6.11 katalogizatorji navajajo: "online zbirke", "Znacka je razprodana; uporabljam se UDK tablice, slovarje, enciklopedije, leksikone", "Tezaver EET", "Prirocnike imam dobesedno pri roki, da lahko pogledam, cesar nimam v glavi." "E. Verona, bibliografije, leksikoni", "zapiske s tecajev", "Pravilnik i prirucnik za izradu abecednih kataloga, Vaje iz tecajev (IZUM, NUK)", "Splosni slovenski geslovnik; Spletni splosni slovenski geslovnik; UDK tablice; Smernice za predmetne normativne in napotilne vpise; Smernice za normativne in napotilne vpise; Oblika in struktura korporativnih znacnic", "Kratki AACR2", "Pravilnik i prirucnik za izgradbu abecednih kataloga- Eva Verona" "SSG, tablice UDK" "nastete prirocnike uporabljam samo obcasno, ob bolj zapletenih primerih", "leksikoni, enciklopedije, bibliografije", "Vsebinska obdelava v vzajemnem katalogu, UDK tablice in abecedni register, Splosni slovenski geslovnik", "UDK tablice; Verona, Eva (1986):Pravilnik i prirucnik za izradbu abecednih kataloga", "PKK ("Predmetnik za katoliske knjiznice"- ga se dopolnjujemo)", "v glavnem pa zapiske iz tecajev", "Kalan; Publisher's international ISBN directory; BS, SBL, ES (za CONOR)", "Druge obcasno".

20 Kljub obvezni udelezbi vsaj enega delavca knjiznice, ki aktivno sodeluje v sistemu vzajemne katalogizacije, na tecaju "Uporaba programske opreme COBISS2/Katalogizacija - resevanje duplikatov in stopenjskih zapisov" ter obvezni udelezbi delavcev, pristojnih za obdelavo in redakcijo zapisov, ki sodijo v osebno bibliografijo, na tecaju "Uporaba programske opreme COBISS2/Katalogizacija - bibliografije raziskovalcev", sklepamo, da se katalogizatorji, ki so odgovorni za obdelavo knjiznicnega gradiva v anketirani knjiznici, izobrazevanja niso udelezili in tako nimajo privilegijev, ki bi jim dovoljevali redaktiranje zapisov v vzajemni podatkovni zbirki (Program izobrazevanja IZUM: http://home.izum.si/koledar/seznam.asp?HP=HP_COBISS_Tecaji&TipD=1)

21 "Odvisno od posameznika (kreatorja). Velja od 1. do 4." (=zapis popravil takoj, zapis popravil v roku 1 tedna, zapis popravi v roku enega meseca, pustil napako v zapisu), "Na NUK smo pisali samo enkrat, zato ker ni bilo odgovora. Napake veckrat opazimo, pa ne pisemo na NUK ravno zaradi tega. Mislim, da bi morali na NUK spodbujati katalogizatorje k posiljanju pripomb, oz. opozarjanju na napake, ne pa to ovirati s takim odnosom." "Odvisno od kreatorja." "Reakcije so bile zelo razlicne. Od tega, da so nas nadrli, do takojsnjih popravkov." "Izkusnje so take, da nekateri katalogizatorji napake popravijo takoj in se za opozorilo zahvalijo, drugi pa napak ne popravijo nikoli (vecni problem nekaterih je avtorstvo pri korporacijah)."

22 "Vse moznosti, za najpogostejso ne vem", "nisem posiljala taksnih zahtev, bolj podala svoje mnenje, zato ne morem izbrati nobene od nastetih moznosti", "odvisno od zahtevnosti spremembe. Nikoli pa popolnoma zavrnjena, ce se je le dalo kaj urediti", "Izumu posredovala le en predlog za spremembo, ki je bil zavrnjen." "z argumenti podprta navadno tudi vkljucena", "vkljucena po dolocenem casu".

23 Odgovore prav vseh pa bi verjetno lahko dopolnili s komentarjem enega od anketiranih katalogizatorjev, ki navaja, da bi bil odgovor: UPAM najustreznejsi.

24 Redaktorica vzajemnega kataloga je vsem slovenskim katalogizatorjem po elektronski posti sporocala "novosti" in "najpogostejse napake udelezencev", na spletni strani ZBDS pa je v okviru komisije za katalogizacijo organizirala diskusijsko skupino ter rubriko za predloge in pripombe v zvezi s pravili za katalogizacijo. Leta 2000 je zacela tudi graditi zbirko elektronskih prirocnikov za katalogizatorje.

25 Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da je virtualna knjiznica za bibliotekarstvo (Infolib), ki so jo v NUK-u februarja 2003 " oblikovali z namenom, da bi bibliotekarjem in studentom bibliotekarstva olajsali iskanje relevantnih informacijskih virov na internetu" kljub navedbi, da bodo izbor podrocij postopoma dopolnjevali, za podrocje katalogizacije se vedno zelo nepopolna in ne prinasa novosti.

References

6 Citirani viri

1. Brooke, J. (1996). SUS - A quick and dirty usability scale. Pridobljeno 2.2.2003 s spletne strani: http://www.usability.serco.com/trump/documents/ Suschapt.doc

2. Gediga, G., Hamborg, K. C. & Düntsch, I. (2001). Evaluation of Software systems. - V: Encyclopedia of computer science and technology (str. 166-192). New York: Dekker, 44 (Supplement 29).

3. Gediga, G., Hamborg, K. C. & Düntsch, I. (1999). The IsoMetrics Usability Inventory: an operationalisation of ISO 9241-10 supporting summative and formative evaluation of software systems. Pridobljeno 5.2.2003 s spletne strani: http:// people.freenet.de/gediga/bit99.pdf

4. Dimec, Z. (1994): Strokovna usposobljenost za katalogizacijo v COBISSu: analiza problematike in mozni ukrepi za izboljsanje. Knjiznica, 38 (3-4), 75- 92.

5. Likar, T. (2003). Enotna obdelava knjiznicnega gradiva - pogoj za izmenjavo in skupno uporabo bibliografskih zapisov. Knjiznica, 47 (1-2), 7-34.

6. Nidorfer, M. (1993). Knjiznicarska entropija Univerzitetne knjiznice Maribor na poti v knjiznicni informacijski sistem : obdobje 1990-1993. V: Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjiznice Maribor (1903-1993) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893-1975) (str. 56-75). Maribor: Univerzitetna knjiznica.

7. Platforma COBISS (2003). Pridobljeno 1.4.2003 s spletne strani: http:// www.cobiss.net/platforma_cobiss.htm

8. Polnopravni clani sistema COBISS.SI in njihovo sodelovanje v sistemu vzajemne katalogizacije (2003). Maribor: Institut informacijskih znanosti.

9. Program izobrazevanja NUK (2004). Pridobljeno 8.1.2004 s spletne strani: http:/ /www.nuk.uni-lj.si/izobrazevalni/program2004.pdf

10. Questionnaire for user interaction satisfaction: QUIS (2000). Pridobljeno 2.2.2003 s spletne strani: http://www.lap.umd.edu/QUIS/index.html

11. Seljak, M. (2000). Poti do konsistentnih katalogizacijskih pravil. COBISS obvestila, 5 (4), 29-49.

12. Software usability measurement inventory (SUMI): the de facto industry standard evaluation questionnaire for assessing quality of use of software by end users (9.4.2002). Pridobljeno 30.1.2003 s spletne strani: http://www.ucc.ie/hfrg/ questionnaires/sumi/index.html

13. Urbajs, A. (1991). Vidiki kvalitete vzajemne in lokalnih baz v sistemu vzajemne katalogizacije. V: Tretiranje znanstvenih in strokovnih publikacij in polpublikacij v online dostopnih bazah podatkov za znanost in tehnologijo. 14. posvetovanje o znanstvenih in strokovnih publikacijah in polpublikacijah, Maribor, 16.-18. 12. 1991. (str. 269-273). Maribor: Univerza, Institut informacijskih znanosti.