MODELI POSTAVITVE KNJIZNICNEGA GRADIVA V SLOVENSKIH SPLOSNIH KNJIZNICAH S POSEBNIM OZIROM NA POSTAVITEV GRADIVA V MLADINSKIH ODDELKIH

Headnote

Oddano: 5. 5. 2009 - Sprejeto: 9. 9. 2009

Strokovni clanek

UDK 025.4.02:027.022(497.4)

Izvlecek

Klasifikacija in postavitev knjiznicnega gradiva sta pomembni podrocji strokovnega dela v knjiznici od njenih zacetkov dalje. Uvajanje Univerzalne decimalne klasifikacije v slovenske splosne knjiznice je sovpadlo s preureditvijo knjiznicne zbirke za prosti pristop do gradiva. V Sloveniji splosne knjiznice upostevajo priporocila za ureditev knjiznicne zbirke v prostem pristopu glede na posamezne skupine uporabnikov z delitvijo na oddelke za odrasle in oddelke za otroke in mladino. V oddelkih je prva nadaljnja delitev povezana s funkcionalno zvrstjo gradiva, ki se deli na leposlovje in strokovno gradivo, nato pa se za postavitev gradiva na knjiznih policah uporablja postavitveni vrstilec UDK in v eni od splosnih knjiznic nova besedna sistematika. V okviru mladinskega oddelka je izrazena potreba po delitvi na stiri starostne oz. bralne postavitvene skupine namesto dosedanjih treh. Znotraj postavitvenih skupin velja ureditev po abecedi avtorskih in stvarnih znacnic. Splosna knjiznica je namenjena vsem prebivalcem na svojem obmocju, zato je potrebno pri postavitvi gradiva v prosti pristop spremljati in upostevati potrebe posameznih skupin uporabnikov.

Kljucne besede: prosti pristop, klasifikacija, splosne knjiznice, postavitev gradiva, Univerzalna decimalna klasifikacija

Professional article

UDC 025.4.02:027.022(497.4)

Abstract

The classification and the alignment of library material represent an important part of the library science from its early beginnings onwards. The introduction of UDC into Slovene public libraries coincided with the alteration of the open access library collection. In Slovenia the public libraries in average take into account the references and recommendations for the arrangement of the free access library collection, considering the age groups of the users, adults and juniors. The next division is connected with the functional type of the material, which is divided into fiction, and scientific material, and then there is the UDC label for the arrangement of the material on the shelves or word systematic in one of the public libraries. In the junior department there is a need for a further division into four age/reading groups of books instead of three. Within the formed groups there is the further arrangement of books in an alphabetical order by means of author or subject headings. The public library is a unit, which services all the residents in its local area. The different needs and interests of users should take into account in the formation of a library material arrangement.

Keywords: open access, classification, public libraries, shelving of materials, Universal Decimal Classification

1 Uvod

Postavitev knjiznega gradiva v prosti pristop je bila ena najvecjih sprememb v delovanju splosnih knjiznic in je pospesila njihov razvoj v informacijske centre, kjer uporabniki svobodno in demokraticno izbirajo med razlicnimi naslovi v knjiznicni zbirki. Postavitev temelji na sistemu Univerzalne decimalne klasifikacije (UDK), ki je bila konec petdesetih let prejsnjega stoletja sprejeta za knjiznicno sistematiko in je postopoma postala glavni klasifikacijski sistem v vseh vrstah knjiznic (Naprudnik, 1961, Pregelj, 1959, Rijavec, 1958), kar je prispevalo k enotnosti knjiznicnega informacijskega sistema v Sloveniji. Do uveljavitve so imele knjiznice vecinoma skladiscni sistem postavitve, ki je uposteval tekoco stevilko dotoka knjiznicnega gradiva. Bralci so lahko dostopali do podatkov preko kataloga oz. so bili odvisni od posrednika - knjiznicarja. Splosne knjiznice so postopoma pripravljale knjiznicne zbirke za postavitev v prosti pristop in razvile postavitev knjiznicnega gradiva glede na razlicne pogoje ter specificne potrebe uporabnikov v posameznih okoljih po Sloveniji.

2 Raziskovalni problem in metoda raziskave

Splosne knjiznice so se razvile v informacijska, komunikacijska, kulturna in druzbena sredisca, ki jih uporabniki mnozicno uporabljajo. Zeleli smo ugotoviti, kako je temu razvoju sledila postavitev knjiznicnega gradiva, ter preveriti, kako se zakonodajna in standardna dolocila ter priporocila uresnicujejo v praksi. V ta namen smo pregledali teoreticne raziskave, ki so bile v Sloveniji izvedene na tem podrocju, zakonska dolocila in strokovna priporocila.

V nasi raziskavi smo s primerjalno analizo podatkov ugotavljali, kaksni modeli postavitve knjiznicnega gradiva so se na podlagi standardov in priporocil ter knjiznicarske zakonodaje oblikovali v slovenskih splosnih knjiznicah, ter preverili, ali se je spremenila postavitev v mladinskih oddelkih. Pozorni smo bili na uporabo novih, alternativnih oz. eksperimentalnih klasifikacijskih sistemov.

Na podlagi pridobljenih podatkov smo pripravili vzorcni model postavitve knjiznicnega gradiva, ki se uporablja v slovenskih splosnih knjiznicah.

2.1 Raziskave postavitve knjiznicnega gradiva v prostem pristopu

Raziskave postavitve knjiznicnega gradiva se navezujejo na strokovno bibliotekarsko delo in vkljucujejo predvsem uporabniski vidik, ki je povezan z ucinkovitostjo in zadovoljstvom uporabnikov knjiznicnih storitev.

Teme raziskav so povezave med katalogom in postavitvijo oz. ucinkovitost kataloga in uspesnost uporabnika pri iskanju knjiznicnega gradiva (Dimec, 1994; Petek, 1998; Milic, 1998; Saye, Sauperl, 2002) ter zahteve po vecji prilagoditvi postavitve knjiznicnega gradiva v prostem pristopu uporabniku (Slokar, 1996; Zaucer, 1996).

Za merjenje uspesnosti in vrednotenje delovanja knjiznic se poleg statisticnih podatkov uporablja tudi druge pokazatelje za ugotavljanje ucinkovitosti knjiznic, kot je npr. merjenje srednjega casa iskanja dokumentov v prostem pristopu (Zaucer, Fabjan, 1998).

V raziskavi o pricakovanjih uporabnikov glede klasicnih storitev, informacijskih in izobrazevalnih storitev ter razvedrilnih dejavnosti v splosni knjiznici je bilo ugotovljeno, da uporabniki pricakujejo predvsem klasicne storitve, med katerimi je med prvimi prosti pristop do gradiva, ki ga avtorji uvrscajo med klasicne storitve, ker temelji na knjiznici kot »shrambi knjig«, medtem ko se novodobne storitve povezujejo s sodobnim nacinom zivljenja (Borko, Zabukovec in Juznic, 2006).

O povezavi med bralci in gradivom govorijo tudi ze dolgo znana bibliotekarska nacela znanega indijskega bibliotekarja S. R. Ranganathana (Urbanija, 1996), ki so se vedno aktualna: »Knjige so za uporabo. Vsakemu bralcu njegovo knjigo. Vsaki knjigi njenega bralca. Cuvaj cas bralca. Knjiznica je rastoci organizem.«

Pregledno organizirana knjiznicna zbirka predstavlja pomemben dejavnik, ki vpliva na uspesnost iskanja knjiznicnega gradiva, zato je na organizacijo knjiznicnega prostora potrebno gledati kot na splosni referencni okvir, ki zahteva posebno skrb (Pinter, 2004). Ureditev zbirke v prostem pristopu je potrebno nacrtovati in uporabo zbirke spremljati. Raziskava uporabnikov, ki so jo izvedli v Knjiznici Otona Zupancica (Hainz, Kernel, 1996), je pokazala, da je prosti pristop na tretjem mestu pri nacinih iskanja gradiva, takoj za knjiznicarjem svetovalcem in uporabo katalogov.

Prosti pristop ima s stalisca uporabnika veliko prednosti, po drugi strani pa je potrebno vecje stevilo knjiznicarjev za nadzor in urejanje gradiva; knjiznica potrebuje vecji prostor, gradivo je bolj izpostavljeno poskodbam in tudi kraji (Zaucer, 1996).

Fizicno so dokumenti svobodno dostopni v prostem pristopu, za intelektualno dostopnost pa uporabniki potrebujejo doloceno stopnjo informacijske pismenosti. Vsak posameznik ima pravico, da optimalno razvije svoje razvojne potenciale ter doseze primerno raven izobrazbe, se aktivno in kriticno vkljucuje v druzbeno zivljenje ter pridobiva nova znanja za prilagajanje vedno novim situacijam, zato mu knjiznica omogoca neodvisno izbiro in uporabo informacij (Novljan, 2002). Splosna knjiznica mora zagotavljati uravnotezeno ponudbo dostopnega gradiva, ki omogoca javnosti, da cim bolj razvije in prepozna svoj interes ter vzpostavi visoko raven lastne aktivnosti in s tem postane tudi bolj povezana in homogena (Pinter, 2002).

Med posameznimi skupinami uporabnikov je najvec pozornosti v strokovni literaturi namenjene mladim uporabnikom. Ureditev knjiznicnega gradiva v mladinskih oddelkih je bila zasnovana leta 1961, ko je Pionirska knjiznica v Ljubljani po zgledu tujih knjiznic postavila knjige v prosti pristop, pri cemer se je zgledovala po modelu, ki je uposteval razvojne posebnosti mladega bralca (Znidar, 1961), sprejete tudi v standarde in priporocila, ki veljajo se danes (Standardi za splosne knjiznice, 2005).

V obsezni raziskavi o ustreznosti ureditve mladinskih knjiznic (Novljan, 1996) je avtorica v anketi med mladinskimi knjiznicarji v splosnih in solskih knjiznicah ugotavljala, kako uresnicujejo strokovna priporocila za vsebinsko obdelavo in ureditev knjiznicnega gradiva. Rezultati so pokazali, da velika vecina splosnih knjiznic (86 %) uposteva strokovna priporocila za ureditev knjiznicnega gradiva, le 14 % jih uposteva le delno, tako da razsirja standardno ureditev na dodatne skupine (Novljan, 1996, str. 143). Po oceni knjiznicarjev vecina mladih uporabnikov izbere knjiznicno gradivo v starostni skupini, ki ustreza njihovi starosti. Vec kot polovica splosnih knjiznic pristaja na obstojeco ureditev po starostnih skupinah. Nekatere knjiznice so predlagale le eno spremembo, da uvedejo namesto treh stiri starostne skupine, dodatno za otroke predbralnega obdobja, ki so vse stevilcnejsi obiskovalci knjiznic in po starosti oz. razvojnih znacilnostih specificna skupina. Novljanova (1996) priporoca iskanje skupnih resitev za mladega uporabnika v knjiznicnem informacijskem sistemu, saj vedno vec posebnosti pri postavitvi in pri vsebinski obdelavi mlademu uporabniku otezuje dostop do gradiva in informacij, ceprav racunalniska obdelava omogoca vec moznosti za upostevanje posebnosti gradiva, a je prav to lahko ovira na poti do gradiva. Uporabniki niso naklonjeni spremembam in posebnostim pri postavitvi, s katerimi obicajno tudi niso seznanjeni. Predlogov za novo razporeditev pravzaprav ni bilo, vecina splosnih knjiznic pristaja na obstojeco ureditev po starostnih stopnjah (Isakovic, Novljan, 1997).

Raziskava o postavitveni nalepki oz. signaturi in dodatnih oznakah (barve in piktogrami) v mladinskih oddelkih petih nakljucno izbranih slovenskih osrednjih splosnih knjiznic (Locniskar et al., 2006) je pokazala, da je pri zunanji opremi gradiva vse vec posebnosti in razlicnosti. Avtorji predlagajo, da bi bilo potrebno priporocila za postavitev in opremo poenotiti, kar bi koristilo tudi uporabnikom, ki obiskujejo vec splosnih knjiznic.

Po drugi strani pa so v raziskavi o postavitvi knjiznega gradiva v prostem pristopu z vidika kvalitativnega empiricnega raziskovanja predstavljene lokalne posebnosti pri postavitvi gradiva, ki so jih izvedli z namenom, povecati dostopnost in preglednost gradiva in izboljsati bralno kulturo (Gorenc, 1997, str. 225). Avtor opozarja, da je potrebno tudi pri racunalniski obdelavi gradiva upostevati lokalne posebnosti pri opremi gradiva za prosti pristop. Izpostavi stiri kriterije, pomembne za postavitev gradiva na lokalni ravni, ki so:

- velikost temeljne knjizne zaloge,

- notranja struktura temeljne knjizne zaloge,

- okolje, v katerem knjiznica deluje,

- konkretni uporabniki (clani) knjiznice (Gorenc, 1997, str. 232).

Nova sistematika postavitve gradiva je predstavljena v povezavi s prehodom iz skladiscnega v prosti pristop ob pripravi na selitve v nove prostore Osredje knjiznice Kranj (Leban, Grilc in Tomsic, 2007). Oprli so se na dejstvo, da v knjiznici lahko sistem UDK uporabljamo za dva razlicna namena, za signaturo in za vsebinski opis dokumentov (Sauperl, 2000). V knjiznicnem katalogu CO-BISS so podatki za vsebinski opis dokumentov loceni od podatkov o signaturi in stanju zaloge, zato podatka med seboj nista vec tako tesno povezana in se lahko razvijata loceno, glede na potrebe vsebinske obdelave in potrebe postavitve v prostem pristopu. Obicajno se je za postavitveni vrstilec uporabilo prvi UDK v krajsi obliki, kar je v praksi privedlo tudi do dolocenih problemov pri iskanju knjiznicnega gradiva v prostem pristopu (Piano, 1989; Leban, Grilc in Tomsic, 2007, str. 196).

Drugacne postavitvene oznake so se uporabile najprej na mladinskih oddelkih z oznako starostnih stopenj in ljudskega slovstva (C, P, M, L), nato pri razvrscanju neknjiznega gradiva ter v zadnjem desetletju pri oznacevanju leposlovnih knjizevnih zanrov s piktogrami, ki sta jih leta 2000 ob preselitvi v nove prostore prvi priceli uporabljati Knjiznica Bezigrad v Ljubljani in Knjiznica Mirana Jarca v Novem mestu.

Besedna sistematika ohranja kot osnovo za razvrscanje gradiva sistem UDK, a ga nadgrajuje s tremi hierarhicnimi ravnmi: najvisja raven so sorodne tematske skupine oz. obmocja, sledijo tematske skupine, ki se nato podrobneje delijo na podskupine. Poimenovanja so besedna, v slovenskem jeziku, ki so uporabnikom praviloma blizja od stevilcnih oznak.

Raziskave prostega pristopa in uporabe klasifikacijskega sistema so vecinoma ozko usmerjene na doloceno problematiko v strokovni obdelavi, v odnosu do uporabnikov ali pa s socioloskega vidika obravnavajo prosti pristop do knjiznicnega gradiva v splosnih knjiznicah.

Namen nase raziskave je pripraviti pregled stanja na podrocju postavitve knjiznega gradiva v prostem pristopu v slovenskih splosnih knjiznicah ter preveriti, ali se je spremenila postavitev v okviru mladinskih oddelkov na stiri skupine, tako kot je bilo predlagano, in ugotoviti, kako se v knjiznicah uveljavlja alternativna sistematika pri postavitvi knjiznicnega gradiva.

2.2 Zakonske dolocbe in strokovne smernice, ki govorijo o nacinu postavitve gradiva v prostem pristopu

V knjiznicarski zakonodaji so uporabnik in knjiznicna zbirka ter postavitev gradiva v prosti pristop kljucni razvojni elementi sodobne knjiznice:

Temeljni akt, Zakon o knjiznicarstvu (2001), v 2. clenu opredeljuje knjiznicno dejavnost kot javno sluzbo ter na prvi dve mesti postavi zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjiznicnega gradiva ter zagotavljanje dostopa do knjiznicnega gradiva in elektronskih publikacij. Zbirko knjiznicnega gradiva in virov informacij knjiznica po strokovnih nacelih organizira z namenom, da zagotavlja posameznim in skupinam uporabnikov dostopnost in uporabo zbirke (Zakon, 2001, 6. clen). Vrste knjiznic so opredeljene na podlagi uporabnikov, katerim so namenjene. Splosne knjiznice izvajajo knjiznicno dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, med katerimi so posebej izpostavljeni uporabniki s posebnimi potrebami (Zakon, 2001, 7. clen). Tudi med pogoji za izvajanje knjiznicne javne sluzbe je na prvem mestu ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega gradiva (Zakon, 2001, 36. clen). Strokovno urejeno knjiznicno gradivo je med pomembnejsimi kriteriji uspesnosti delovanja splosnih knjiznic.

Na podlagi 8. clena zakona o knjiznicarstvu je Vlada Republike Slovenije izdala Uredbo o osnovnih storitvah knjiznic (2003), ki opredeljuje osnovne storitve za uporabnike, posebej brezplacne storitve, obratovalni cas in nacin poslovanja knjiznic. Med osnovnimi storitvami, ki jih knjiznica izvaja in omogoca, je zopet na prvem mestu vpogled v knjiznicne zbirke v prostem pristopu in njihova uporaba (Uredba, 2003, 3. clen). Dostop do knjiznicnega gradiva, njegova uporaba v prostorih knjiznice ter izposoja v citalnice in na dom sodi v skladu z Uredbo (2003, 6. clen) med brezplacne in s tem najbolj dostopne storitve, ki jih knjiznica nudi svojim clanom. Knjiznica je dolzna uporabnike seznanjati z nacini uporabe gradiva (Uredba, 2003, 8. clen) ter izobrazevati za samostojno uporabo gradiva (Uredba, 2003, 9. clen).

V skladu z drugim odstavkom 36. clena zakona o knjiznicarstvu je bil sprejet Pravilnik o pogojih za izvajanje knjiznicne dejavnosti kot javne sluzbe (2003), ki doloca minimalne pogoje za izvajanje knjiznicne dejavnosti kot javne sluzbe. Obseg in upravljanje knjiznicne zbirke sta nacelno doloceni v 4. clenu pravilnika; obseg je odvisen od nalog knjiznice in njenih potencialnih uporabnikov, upravljanje zbirke pa mora kazati namen oz. poslanstvo in nabavno politiko knjiznice. Glede urejenosti gradiva mora knjiznica upostevati pravilnik, podrocne standarde in strokovna priporocila ter tiste mednarodne strokovne standarde, priporocila in navodila, ki jih doloci nacionalna knjiznica. Klasifikacijski sistem je predpisan (Pravilnik, 2003, 6. clen): »Knjiznica postavlja gradivo v prosti pristop na podlagi sistema UDK (univerzalna decimalna klasifikacija), ki je prilagojen namenu knjiznice. Drug sistem postavitve lahko uporablja, ce sistem iz prvega odstavka zaradi premajhne specializiranosti ne omogoca postavitve gradiva v skladu z njenim namenom oziroma poslanstvom. Za potrebe uporabnikov knjiznica obrazlozi sistem postavitve gradiva v prosti pristop v pravilniku o splosnih pogojih poslovanja knjiznice.«

Knjiznica mora imeti ustrezen izbor strokovnega in leposlovnega gradiva glede na potrebe odraslih ter otrok in mladine ter referencno zbirko (Pravilnik, 2003, 12. clen). Za postavitev v prostem pristopu je najpomembnejsi 13. clen pravilnika, ki postavlja temeljno razporeditev knjiznicne zbirke: »Knjiznicna zbirka splosne knjiznice je urejena tako, da omogoca prost dostop do vecine gradiva in ucinkovito samostojno uporabo, obmocna knjiznica pa tako, da omogoca prost dostop do vecine aktual-nega gradiva. Vsaka splosna knjiznica ima referencno zbirko v prostem pristopu. Gradivo za mladino je postavljeno loceno od gradiva za odrasle, pri cemer je leposlovje urejeno po starostnih stopnjah otrok. Domoznansko gradivo je postavljeno loceno od ostalih delov knjiznicne zbirke, tudi ce ni organizirano v posebno zbirko [...].« (Pravilnik, 2003, 13. clen)

Leta 2005 je Nacionalni svet za knjiznicno dejavnost izdal Standarde za splosne knjiznice: za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015. V standardih je zapisana opredelitev splosne knjiznice, ki »zbira, obdeluje, hrani, vzdrzuje, predstavlja in posreduje knjiznicno gradivo in informacije, omogoca uporabo knjiznicnega gradiva in zagotavlja vsakomur na svojem obmocju dostop do znanja, informacij in storitev, ne glede na njegovo starost, spol, versko in politicno prepricanje, narodnost, raso, jezik ali socialni status, zaposlitev in stopnjo izobrazbe, kakor tudi vsem posameznikom in skupinam s posebnimi potrebami« (Standardi, 2005, str. 7). Oblikovanje knjiznicne zbirke za potencialne uporabnike je temeljna naloga splosne knjiznice. Uspesnost delovanja splosne knjiznice se meri po tem, ce izvaja storitve za vse uporabnike, ki so pomembni tudi za sistem postavitve v prostem pristopu (Standardi, 2005, str. 10):

- »prebivalci vseh starosti v vseh zivljenjskih obdobjih:

- otroci,

- mladina,

- odrasli;

- posamezniki in skupine s posebnimi potrebami:

- prebivalci iz razlicnih kulturnih in etnicnih skupin,

- invalidi,

- prebivalci z omejeno moznostjo gibanja, npr. v bolnisnicah, zaporih;

- ustanove znotraj sirsega obmocja lokalne skupnosti:

- izobrazevalne, kulturne in nevladne organizacije in skupine v lokalni skupnosti,

- gospodarske organizacije,

- lokalna uprava.«

Standardno dolocilo o dostopnosti in urejenosti knjiznicne zbirke doloca (Standardi, 2005, str.13):

»Knjiznicno gradivo je uporabnikom prosto dostopno, razen v primeru strokovno utemeljenih izjem. Gradivo je pregledno oznaceno in razporejeno:

- strokovno in leposlovno gradivo je razvrsceno v skladu s sistemom univerzalne decimalne klasifikacije,

- drugo gradivo z upostevanjem posebnosti knjiznicnega gradiva.

V oddelkih za mladino je leposlovno knjiznicno gradivo razvrsceno po starostnih stopnjah.«

Zveza bibliotekarskih drustev Slovenije je leta 2004 sprejela Manifest ZBDS o razvoju slovenskih knjiznic in knjiznicarstva, razvojno naravnan akt, ki postavlja knjiznice in knjiznicarje v samo sredisce razvoja slovenske druzbe, katere glavno poslanstvo je razvijanje znanja in sposobnosti prebivalstva Slovenije kot najpomembnejsega nacionalnega bogastva z zagotavljanjem enakih moznosti za dostop do publikacij in informacij na vseh medijih ter zadovoljevanje kulturnih, izobrazevalnih, raziskovalnih, komunikacijskih in socialnih potreb prebivalstva.

V nasi raziskavi smo s primerjavo zbranih podatkov ugotavljali skladnost dolocil in standardov na podrocju uporabe klasifikacijskega sistema in postavitve knjiznicnega gradiva v knjiznicarski zakonodaji s stanjem v splosnih knjiznicah.

3 Raziskava postavitve knjiznicnega gradiva v slovenskih splosnih knjiznicah

Za raziskavo smo uporabili ekspertno studijo ter primerjalno analizo zbranih podatkov. Ekspertna studija sestoji iz sistematicne primerjave spletnih strani slovenskih splosnih knjiznic, v kateri smo se osredotocili na predstavitev postavitve in uporabe klasifikacijskega sistema. Predmet raziskave so bile tiste spletne strani splosnih knjiznic, ki so vsebovale podatke o postavitvi knjiznicne zbirke v prostem pristopu. Pregledali smo 59 dostopnih spletnih strani v obdobju od 19. do 23. 3. 2008. S primerjalno analizo smo primerjali posamezne elemente predstavitve. Pri tem smo se navezali na ze opravljene raziskave na podrocju spletnih strani splosnih knjiznic (Novljan, 2002, 2003; Novljan, Zumer, 2004; Vovk, 2004; Grubar, 2006).

3.1 Predstavitev knjiznicnih zbirk

Na spletnih straneh splosnih knjiznic najpogosteje z enim prehodom oz. klikom pridemo do informacije, ki jo iscemo. Iz tega lahko sklepamo, da je ureditev knjiznicne zbirke pomembna informacija za uporabnike in za oblikovalce spletne strani. Na spletnih straneh 31 splosnih knjiznic je predstavljena tudi informacija o knjiznicni zbirki. Vsebinski elementi predstavitve so naslednji:

- Nadpovezava

Naslov koncnega dokumenta, kjer dobimo informacijo o postavitvi knjiznicne zbirke, je v vecini primerov »Postavitev oz. razvrstitev gradiva«, druga moznost pa vezava na »oddelke za odrasle in mladinske oddelke« ter nato predstavitev postavitve zbirke v okviru posameznih oddelkov.

- Postavitev knjiznicne zbirke v prostem pristopu

Splosne knjiznice imajo vecino gradiva postavljenega v prostem pristopu, ki je kot nacin postavitve posebej predstavljen v 11 primerih. Prosti pristop je razlozen kot nacin, ki omogoca, da je dostop do gradiva prost in si ga bralci lahko sami poiscejo in izbirajo. Glavni znacilnosti sta samostojna oz. svobodna izbira in dostop do gradiva brez posrednika.

- Predstavitev klasifikacijskega sistema - Univerzalne decimalne klasifikacije (UDK)

Sistem UDK je predstavljen kot poseben knjiznicarski sistem. Informacija praviloma vsebuje podatke o zgodovini sistema, razvoju sistema, razsirjenosti v svetu in uporabi v Sloveniji ter predstavlja lastnosti sistematike: univerzalnost in decimalni princip; obicajno sledi ponazoritev s primeri. Najveckrat so predstavljeni glavni vrstilci UDK in njihov pomen ter kot ilustracija decimalnega principa razlaga na primerih skupin UDK 1, 3, 5 in 6. Samo v 11 primerih je predstavljen seznam postavitvenih vrstilcev UDK, v istem dokumentu oz. v nadpovezavi do UDK seznama, kar je sorazmerno malo glede na to, da ima vsaka knjiznica svoj sistem postavitve. Pri vseh primerih so podani postavitveni vrstilci s stevilcno in besedno oznako, v enem primeru je dodan se abecedni register uporabljenih vrstilcev UDK.

- Postavitev gradiva po abecedi

Predstavitvi sistema UDK je obicajno dodana tudi razlaga, da je znotraj posameznih skupin gradivo razvrsceno po abecedi avtorjev in naslovov oz. po abecedi naslovov, ce so v knjigi prispevki vec kot treh avtorjev ali avtor ni znan. V dveh primerih je posebej izpostavljena posebnost pri skupini UDK 929, kjer so biografije postavljene po abecedi oseb, o katerih biografija govori in ne po abecedi avtorjev del.

- Postavitev knjiznicnega gradiva glede na uporabnike knjiznice

Predstavitev je povezana z delitvijo knjiznicnega gradiva glede na uporabnike: otroke in mladino ter odrasle uporabnike v posameznih oddelkih splosne knjiznice:

- Oddelki za otroke in mladino

Oddelki za otroke in mladino imajo leposlovno gradivo v vseh knjiznicah postavljeno po starostnih stopnjah, strokovno literaturo pa v skladu s sistematiko Univerzalne decimalne klasifikacije, imajo citalnico s serijskimi publikacijami ter prirocno zbirko za otroke. Zgornja starostna meja za uporabnike oddelkov za otroke in mladino oz. mlade se giblje od 15. do 18. leta, v enem primeru je oddelek dodatno razdeljen na otroski oddelek za otroke do 9. leta in na oddelek za mlade do 15. leta starosti.

Strokovna literatura je razporejena po strokovnih skupinah v skladu s sistematiko UDK, a manj podrobno kot na oddelku za odrasle. V vecini primerov je podana le osnovna informacija, da je na razpolago strokovno oz. poucno in leposlovno knjiznicno gradivo. Postavitveni vrstilci UDK so predstavljeni v 7 knjiznicah. Izpostavljena sta dva primera postavitve. V eni od knjiznic uporabljajo barvno diferenciacijo leposlovnih in strokovnih knjig za otroke.

Postavitvene oznake se v prvem primeru sestavljajo iz barvne oznake (zeleni trak na hrbtu knjige), starostne stopnje (P) in vrstilca UDK (1); v drugem primeru pa gre za kombinacijo vrstilca UDK (1) in starostne stopnje (P). Knjige so postavljene v skladu s sistematiko UDK v okviru posameznih starostnih stopenj v oddelku za otroke in mladino, posebej P stopnja in posebej M stopnja. V prvem primeru so posebej postavljene tudi strokovne knjige za predsolske otroke, ki so oznacene s posebnim barvnim trakom. Primerjava postavitvenih skupin UDK pokaze razliko pri skupnem stevilu; v prvem primeru je skupaj 27, v drugem primeru pa 23 razlicnih postavitvenih skupin. Najvecja razlika je v okviru skupine UDK 5, kar je povezano z velikostjo zbirke (v prvem primeru gre za knjiznico II. tipa, v drugem pa III. tipa) in pri skupini UDK 9, za kar so vzroki predvsem lokalni, saj ima knjiznica v drugem primeru podrobnejso delitev gradiva s podrocja zemljepisa in zgodovine, ker je na geografsko in zgodovinsko zelo izpostavljenem obmocju.

Leposlovje je najbolj natancno predstavljeno podrocje v okviru mladinskih oddelkov. V vseh oddelkih je osnova za postavitev starost otrok in s tem povezana delitev knjiznicnega gradiva, primernega za razlicna starostna obdobja. Okvirna delitev je precej enotna, obicajno se deli na tri obdobja, starostne meje pa so zelo razlicno postavljene.

Starostne razmejitve za posamezna obdobja:

V prvi starostni skupini (C-stopnji) je najvec knjiznic dolocilo zgornjo starostno mejo, v srednji (P-stopnja) je doloceno obdobje primernosti, v tretji skupini (Mstopnja) pa je najpogosteje postavljena samo spodnja starostna meja. Pri posebnih oznakah, ki jih uporabljajo knjiznice za oznacevanje knjig, je najvec razlicnih oznak na C-stopnji, kar potrjuje potrebo po dodatni diferenciaciji znotraj te skupine (Novljan, 1996). Posebej se oznacuje predvsem gradivo, ki je namenjeno predsolskim otrokom. L - ljudsko slovstvo je v vecini knjiznic postavljeno posebej. V eni od knjiznic starostne oz. bralne stopnje oznacujejo tudi z barvnim trakom na hrbtu knjige: C-stopnja z rdeco, P-stopnja z modro, M-stopnja z vijolicno, L - ljudsko slovstvo z rumeno.

- Oddelki za odrasle

Oddelki za odrasle se delijo v pododdelke oz. obmocja za strokovno gradivo in leposlovje, slednje je loceno glede na jezik na slovensko in prevodno ter leposlovje v tujih jezikih, casopisno ali/in studijsko citalnico ter v okviru citalnice se na zbirko serijskih publikacij, prirocno zbirko, domoznansko in posebne zbirke ter e-knjiznico. V nekdanjih pokrajinskih in studijskih knjiznicah so ohranili poimenovanje »studijski oddelek«, ki pomeni v dveh primerih hkrati tudi oddelek za odrasle, v enem primeru je studijski oddelek locen, knjiznicna zbirka je postavljena v skladiscu po skladiscnem sistemu, oddelek za odrasle pa se imenuje splosni oddelek.

Strokovna literatura je v vseh splosnih knjiznicah urejena po sistemu UDK, razen v eni knjiznici, ki je v letu 2007 uvedla novo »besedno sistematiko« postavitve gradiva. Postavitveni vrstilci UDK zajemajo razlicno podrobno razdeljena strokovna podrocja. V treh primerih knjiznice pri razporeditvi posameznih strok uporabljajo tudi barvno oznacitev tematskih sklopov, ki jo uporabljajo pri oznacevanju na knjigah, knjiznih policah in informativnih usmerjevalnih tablah.

Leposlovje se razporeja po literarnih zvrsteh, ki so del sistema Univerzalne decimalne klasifikacije: poezija, dramatika, kratka proza, novele, romani, eseji, spomini, pisma, dnevniki, potopisi, izbrana in zbrana dela. Romani so razvrsceni po tipih v skladu s sistemom UDK na: psiholoske, druzbene, vojne in zgodovinske, potopisne, satiricne in humoristicne, fantasticne in znanstveno-fantasticne, vohunske in kriminalne ter biografske. Leposlovje se nadalje razporeja tudi glede na jezik besedila in v nekaterih knjiznicah dodatno se glede na narodnost pisatelja.

3.2 Nove resitve

Piktogrami

V dveh knjiznicah imajo na spletni strani predstavljene piktograme oz. slikovne oznake za leposlovne zvrsti. Obe knjiznici uporabljata tudi piktogram za vecji tisk, s katerim oznacujeta knjige za uporabnike s posebnimi potrebami (slabovidni).

Obe knjiznici sta se odlocili, da uporabnikom s pomocjo piktogramov oz. slikovnih oznak priblizata vrstilce UDK za knjizevne zvrsti. Tudi simbolna motivika je podobna, le da v enem primeru ni piktograma za druzabni in druzbeni roman, sta pa v uporabi piktograma za pesmi in za drame, v drugem primeru pa je s piktogrami opremljena le proza, dodana pa sta piktograma za ljubezenski in druzbeni roman. Avtorja piktogramov uporabljata razlicni likovni tehniki; v enem primeru so piktogrami barvni, v drugem crno-beli. Osnovni namen pa je enak - pomagati uporabnikom pri samostojni izbiri leposlovja.

Besedna sistematika

Nova, t. i. besedna sistematika gradivo za odrasle razvrsca v pet obmocij, znotraj obmocij v podrobnejse skupine in znotraj skupin v se podrobnejse podskupine (Leban, Grilc in Tomsic, 2007).

Obmocja so razdeljena na skupine, ki zajemajo posamezna strokovna podrocja, oznacena so z barvo in besedno oznako, npr.

FILOZOFIJA

PSIHOLOGIJA

SOCIOLOGIJA

VERSTVA IN DUHOVNOST

POLITIKA IN VOJNE VEDE

Skupine se delijo v ozja strokovna podrocja - podskupine. Oznacene so z besedno oznako, ki je napisana z malimi tiskanimi crkami, npr.

politika splosno

Politicni sistemi

Slovenska politika

mednarodni odnosi

Stranke in gibanja

narodne manjsine

Vir: Knjiznicno gradivo in postavitev. (2008). Kranj: Osrednja knjiznica Kranj. Pridobljeno 11. 4. 2008 s spletne strani http://www.kr.sik.si/knjiznica/oddelki/ splosni_oddelek/gradivo_postavitev/

Iz primerov je razvidno, da lahko besedno sistematiko prevedemo v sistem Univerzalne decimalne klasifikacije. Kot primer lahko navedemo t. i. skupine in ustrezne vrstilce UDK.

Nova postavitev ukinja stevilcni del sistematike UDK in ga nadomesca z besedno sistematiko ter kombinira razlicne skupine UDK med seboj. Pri povezovanju ne uposteva vec stevilcnega desetiskega zaporedja. A kljub temu se vedno uporablja vsebinsko analizo, ki jo je uveljavila Univerzalna decimalna klasifikacija.

4 Uveljavljeni modeli postavitve knjiznicne zbirke v prostem pristopu

Slovenske splosne knjiznice imajo knjiznicno gradivo postavljeno v prostem pristopu. Prvi kriterij postavitve so potencialni uporabniki. Vse splosne knjiznice delijo knjiznicno zbirko v oddelke za odrasle ter oddelke za otroke in mladino. Znotraj osnovne delitve glede na uporabnike pa se knjiznicno gradivo razporeja glede na funkcionalno zvrst na leposlovje in strokovno gradivo, nato pa se nadalje v okviru posameznih obmocij na manjse postavitvene skupine, ki upostevajo sistematiko UDK oz. novo besedno sistematiko.

V oddelkih za otroke in mladino se zaradi starostne delitve oz. razlicnih bralnih stopenj pri leposlovju - v nekaterih primerih tudi pri strokovnem gradivu - knjiznicno gradivo dodatno deli se na tri skupine, posebej je postavljeno ljudsko slovstvo.

Le v enem primeru je predstavljen nov »besedni sistem«, ki temelji na tematski postavitvi, izrazeni z barvo in crko ter obsega pet obmocij. Znotraj obmocij se deli na posamezna strokovna podrocja, oznacena z barvo in besedo, ta podrocja pa se nadalje delijo na podskupine oz. ozja strokovna podrocja. Iz predstavljene sistematike je razvidno, da sicer uporablja besedna poimenovanja, a v osnovi se vedno temelji na vsebinski analizi, ki jo uporablja Univerzalna decimalna klasifikacija, le da posamezne oddelke oz. skupine UDK razlicno kombinira pri tematskih postavitvi v prostoru knjiznice.

Iz pregledanih dokumentov lahko zdruzimo posamezne prvine v tipicno organizacijo knjiznicne zbirke v splosnih knjiznicah, posebej za oddelek za odrasle in posebej za oddelek za otroke in mladino:

Pri analizi postavitve knjiznicnih zbirk v prostem pristopu se je pokazalo, da splosne knjiznice veliko skrb namenjajo prav postavitvi gradiva. Z organizacijo zbirke v dva oddelka - oddelek za odrasle in oddelek za otroke in mladino - uresnicujejo zakonsko dolocilo, da zagotavljajo posameznikom in skupinam uporabnikov dostopnost ter uporabo gradiva (Zakon, 2001, 6. clen). Uporabnikov s posebnimi potrebami (Zakon, 2001, 7. clen) pri postavitvi zbirke v splosnih knjiznicah se ne upostevajo dovolj, v nekaterih knjiznicah je posebej oznaceno le gradivo, ki je primerno za slabovidne (piktogram s povecevalno lupo). Vse splosne knjiznice pa omogocajo uporabnikom preko neposredno dostopnega kataloga vpogled v knjiznicne zbirke v prostem pristopu (Uredba, 2003, 3. clen). Knjiznice tudi preko spletne strani seznanjajo uporabnike z nacini uporabe gradiva (Uredba, 2003, 6. clen).

V splosnih knjiznicah se je uveljavila locena postavitev gradiva za mladino od gradiva za odrasle, locena postavitev domoznanske zbirke ter prosti dostop do referencne zbirke (Pravilnik, 2003, 13. clen). S predstavitvijo knjiznicne zbirke na spletnih straneh splosne knjiznice uresnicujejo Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo (2004), ki je v ospredje postavila razvoj splosnih knjiznic v lokalna informacijska in kulturna sredisca, ki vzpodbujajo informacijsko opismenjevanje uporabnikov. Knjiznice uresnicujejo standardna dolocila o dostopnosti in urejenosti knjiznicne zbirke s tem, da razporejajo strokovno in leposlovno gradivo v skladu s sistemom UDK (Standardi, 2005) in le v enem primeru uvajajo nov sistem postavitve, ki je v skladu s strokovnimi priporocili uporabnikom tudi posebej predstavljen.

V mladinskih oddelkih se je dosledno uveljavilo razvrscanje leposlovnega knjiznicnega gradiva po starostnih stopnjah. V raziskavi postavitve se je izkazalo, da je potreba po stirih starostnih stopnjah pri postavitvi leposlovja resena na razlicne nacine. Nekatere knjiznice uvajajo novo skupino za otroke do 5. leta starosti, druge pa problematiko resujejo z dodatnimi oznakami na gradivu, ki so se posebej raznolike v okviru C-stopnje. S tem se je tudi v praksi potrdila potreba, ki so jo izrazile nekatere mladinske knjiznicarke (Novljan, 1996), ceprav je bila takrat se vecina mnenja, da tri stopnje (C, P in M stopnja) popolnoma ustrezajo potrebam mladih uporabnikov. Knjiznicno gradivo je namenjeno posameznim razvojnim obdobjem, pri tem na knjiznem trgu izstopata produkcija za najmlajse in mladostnike, zato je potreba po dodatni diferenciaciji toliko vecja.

Glede na velike razlike pri starostnih opredelitvah za posamezna obdobja (Tabele 3, 4, 5) bi bilo bolje, da starosti ne bi uporabljali kot okvir za postavitev leposlovnega gradiva. Bolj primerno bi se bilo osredotociti na bralne stopnje, ki sledijo logicnemu zaporedju v razvoju bralnih sposobnosti (Pecjak, 1999). Bralnih stopenj ne moremo povezovati s starostjo oz. z razredi, ker je napredovanje individualno in odvisno od stevilnih dejavnikov.

5 Zakljucne ugotovitve

V knjiznicah se je s postavitvijo knjiznicne zbirke v prosti pristop pricelo obdobje k uporabnikom usmerjene knjiznicne dejavnosti. Razlicne potrebe uporabnikov so razlog za organizacijo oddelkov v splosni knjiznici, ki od uveljavitve prostega pristopa v 60. letih prejsnjega stoletja uposteva delitev uporabnikov na dve vecji skupini: odrasle uporabnike ter otroke in mladino. Poleg razvojno-starostne delitve, ki se znotraj mladinskih oddelkov podrobneje deli se v tri podskupine, se za postavitev v obeh oddelkih uporablja vsebinska delitev na leposlovno in strokovno knjiznicno gradivo. Splosne knjiznice uporabljajo Univerzalno decimalno klasifikacijo, alternativni klasifikacijski sistem postavitve so priceli uvajati le v eni knjiznici, ki je pripravila t. i. »besedno sistematiko« postavitve gradiva.

Pri raziskavi postavitve knjiznicne zbirke v prostem pristopu smo ugotovili, da je najvec pozornosti knjiznicarjev usmerjene v razporeditev gradiva v oddelkih za otroke in mladino. Iz predstavljene prakse bi lahko strnili predlog razporeditve leposlovnega knjiznicnega gradiva v (delovno poimenovana) stiri bralna obdobja: predbralno obdobje (CC), zacetno bralno obdobje (C), samostojno branje (P), kriticno branje (M).

Postavitev v oddelkih za odrasle se vedno temelji na predpostavki, da so odrasli kot skupina homogeni. Starostno zajema dolgo obdobje odraslih od 18. leta dalje, zato bi bilo potrebno razmisliti, ali se potrebe znotraj skupine razlikujejo do te mere, da bi lahko vplivale na postavitev knjiznicne zbirke za posamezne skupine odraslih uporabnikov. Izjema so sedaj le uporabniki s posebnimi potrebami; med njimi se pri postavitvi gradiva upostevajo slabovidni, za katere imajo v nekaterih splosnih knjiznicah na razpolago tudi posebne naprave za povecevanje tiska. Ustanove znotraj sirsega obmocja lokalne skupnosti se v splosnih knjiznicah ne upostevajo kot kriterij za postavitev gradiva v prostem pristopu.

Z nenehnim prilagajanjem in vzpostavljanjem odnosa med postavitvijo gradiva in uporabniki dvigujemo kvaliteto knjiznicnih storitev (Pinter, 2004). Splosna knjiznica je namenjena vsem prebivalcem na svojem obmocju - od predsolskega, preko solskega in aktivnega do tretjega zivljenjskega obdobja, zato je potrebno pri postavitvi knjiznicnega gradiva v prosti pristop stalno spremljati prevladujoce potrebe posameznih skupin uporabnikov in jih pri postavitvi gradiva upostevati.

References

Navedeni viri

1. Borko, T., Zabukovec, V. & Juznic, P. (2006). Pricakovanja uporabnikov o storitvah splosne knjiznice. Knjiznica, 50 (4), 93-105.

2. Dimec, Z. (1994). Strokovna usposobljenost za katalogizacijo v COBISSU. Knjiznica, 8 (3-4), 75-92.

3. Hainz, D., & Kernel, I. (1996). Knjiznica Otona Zupancica in njeni uporabniki. Knjiznica, 40 (3-4), 261-276.

4. Isakovic, N. Novljan, S. (1997). Priporocila za obdelavo in ureditev knjiznicnega gradiva v mladinskih knjiznicah. Knjiznicarske novice, 7 (5), 4- 6.

5. Gorenc, J. (1997). Pomen uporabe kvalitativnega raziskovanja za delo pri referencnem procesu. Knjiznica, 41 (2/3), 217-233.

6. Grubar, N. (2006). Spletne strani splosnih knjiznic in vsebine za mladostnike od 12. do 15. leta (3. triada OS). Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

7. Leban, V., Grilc, A. & Tomsic, N. (2007). Nova postavitev gradiva v Osrednji knjiznici Kranj. V: M. Ambrozic (Ur.), Knjiznice za prihodnost: napredek in sodelovanje: Zbornik posvetovanja ZBDS (str. 193-208). Ljubljana: ZBDS.

8. Locniskar Fidler, M., Tomsic, N., Lavrencic Vrabec, D. & Zadravec, V. (2006). Postavitev in oprema monografskih publikacij v mladinskih oddelkih splosnih knjiznic. Knjiznica, 50 (3), 105-125.

9. Manifest Zveze bibliotekarskih drustev Slovenije o razvoju slovenskih knjiznic in knjiznicarstva. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih drustev Slovenije. Pridobljeno 17.3. 2008 s spletne strani http://www.zbds-zveza.si/manifest.asp

10. Milic, I. (1998). Strokovni UDK katalog v Knjiznici Mirana Jarca Novo mesto. Knjiznica, 42 (1), 127-134.

11. Naprudnik, Z. (1961). Prosti pristop in vprasanje katalogov v ljudski knjiznici. Knjiznica, 5 (1), 62-73.

12. Normativi in standardi za splosnoizobrazevalne knjiznice. (1987). Porocevalec kulturne skupnosti Slovenije, 6 (28), 70-78.

13. Novljan, S. (1996). Vsebinska obdelava in ureditev knjiznicnega gradiva za mlade uporabnike. Knjiznica, 40 (3-4), 135-148.

14. Novljan, S. (2002). Informacijska pismenost. Knjiznica, 46 (4), 7-24.

15. Novljan, S. (2003). Spletne strani splosne knjiznice: uporabnikov zanesljivi referencni vir. Knjiznica, 47 (1-2), 69-83.

16. Novljan, S. & Zumer, M. (2004). Web pages of Slovenian public libraries: evaluation and guidelines. Journal of Documentation, 60 (1), 62-76.

17. Pecjak, S. (1999). Osnove psihologije branja. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete.

18. Petek, M. (1998). Vrednotenje knjiznicnih katalogov s stalisca uporabnika. Knjiznica, 42 (4), 127-147.

19. Piano, J. (1989). UDK in prosti pristop. Knjiznica, 33 (3/4), 143-146.

20. Pinter, A. (2002). Knjiznice kot dejavnik oblikovanja javnosti: pogled sodobnih teorij. Knjiznica, 46 (4), 25-42.

21. Pinter, A. (2004). Od zadovoljnega k uspesnemu uporabniku knjiznic: konceptualni in metodoloski elementi raziskovanja uporabnikov. Knjiznica, 48 (3), 33-58.

22. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjiznicne dejavnosti kot javne sluzbe. (2003). Uradni list RS, 73.

23. Pregelj, B. (1959). Svobodni pristop in pultni sistem. Knjiznica, 3 (1-4), 27- 40.

24. Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2004-2007. (2004). Ljubljana: Uradni list RS, 28.

25. Rijavec, J. (1958). Stvarni katalog v ljudskih knjiznicah. Knjiznica, 2 (1), 39- 49.

26. Saye, J. D. & Sauperl, A. (2002). Isce se: ucinkovit in preprost katalog. Knjiznica, 46 (3), 129-141.

27. Slokar, R. (1996). Uporabnikovo vrednotenje splosnih knjiznic. Knjiznica, 40 (3-4), 211-220.

28. Splosne knjiznice: IFLA/UNESCO standardi za splosne knjiznice. (2002). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiznica.

29. Standardi za splosne knjiznice: za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015. (2005). Ljubljana: Nacionalni svet za knjiznicno dejavnost.

30. Sauperl, A. (2000). Klasifikacija knjiznicnega gradiva. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo.

31. Urbanija, J. (1996). Uporabniki in njihove knjiznice. Knjiznica, 40 (3-4), 11- 16.

32. Uredba o osnovnih storitvah knjiznic. (2003). Uradni list RS, 29.

33. Vovk, A. (2004). Spletne strani slovenskih splosnih knjiznic v primerjavi s priporocili za izdelavo spletnih strani. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.

34. Zakon o knjiznicarstvu. (2001). Uradni list RS, 87.

35. Zaucer, M. (1996). Ali se knjiznicarji dovolj potrudimo za svoje uporabnike? Knjiznica, 40 (3-4), 17-25.

36. Zaucer, M. & Fabjan, U. (1998). Meritve uspesnosti knjiznic in studij bibliotekarstva. Knjiznica, 42 (4), 105-125.

37. Znidar, A. (1961). Strokovna ureditev knjig v mladinskih knjiznicah. Knjiznica, 5 (1), 74-83.