Мihail Lermontov v globalnem diskurzu

Abstract

An international symposium celebrating the 200th anniversary of the birth of the great Russian romantic poet Мihail Lermontov was held at the University of Maribor in Slovenia from 5 to 6 March 2015.

MIHAIL LERMONTOV V GLOBALNEM DISKURZU

V okviru projekta »Meseci ustvarjalnosti Mihaila Lermontova na univerzah v Sloveniji«, ki so ga na Oddelku za prevodoslovje Filozofske fakultete pripravili ob 200. obletnici rojstva tega velikega ruskega romanticnega pesnika, je na Univerzi v Mariboru od 5. do 6. marca 2015 potekal mednarodni znanstveni simpozij Mihail Lermontov v globalnem diskurzu. Na tridnevnem simpoziju, ki ga je Oddelek za prevodoslovje pripravili v sodelovanju s kulturnim centrom Ruski dom, so se zbrali stevilni strokovnjaki iz Sloveniji, Srbije, Rusije, s Ceske, Hrvaske in Slovaske.

Plenarnemu predavanju Tatiane Ivanovne Jurcenko Zgodba o skoraj neznanem prevodu pesmi M. J. Lermontova »Vyhozu odin ja na dorogu« Siegfrieda von Vegesacka namestnice direktorja Drzavnega muzeja M. J. Lermontova v Piatigorsku, so sledile predstavitve referatov v sekcijah, namenjenih posameznim tematskim sklopom Lermontove ustvarjalnosti s poudarkom na prevajanju in recepciji Lermontova v evropskem prostoru. Sodelovali so Marko Jesensek, Blaz Podlesnik, Alenka Jensterle Dolezal, Anna Jakovljevic Radunovic, Natalia Kaloh Vid, Eva Dekanova, Jasmina Voivodic, Zeljka Celic, Kristian Lewis, Ivana Perusko, Miha Javornik in Katja Bakija. V sklopu konference je potekala tudi studentska sekcija, v kateri so sodelovale studentke magistrskega programa Prevajalstvo in tolmacenje Ana Maric, Nina Simanovic, Pia Pogorelcnik, Mojca Kolar in Tadeja Tement.

Razprave, predstavljene na konferenci, nazorno pricajo o velikem zanimanju za tega znamenitega ruskega romantika s tragicno zivljenjsko zgodbo, ki je zaznamoval celotno obdobje ruske romantike in mocno vplival na nadaljnji razvoj ruske knjizevnosti. Ob literarnih temah, posvecenih se ne dovolj raziskanim dimenzijam Lermontove proze in dramatike, kot so topografske dimenzije v romanu Junak nasega casa, analiza z vidika pravoslavne aksiologije, primerjava Lermontovih zenskih likov z liki Odojevskega ter sodobne uprizoritve Lermontove najbolj znane drame Maskarada, so prispevki, predstavljeni v sklopu konference, prinesli tudi stevilna nova spoznanja o tradiciji prevajanja Lermontova v evropske jezike ter stiku literarne ustvarjalnosti Lermontova z drugimi interdisciplinarnimi oblikami umetnosti, kot so film, slike in ilustracije.

Opazno mesto med predstavljenimi temami je imela razprava Marka Jesenska z Univerze v Mariboru, ki se je osredotocila na primerjalno analizo slovenskih prevodov ene Lermontovih najbolj znanih pesmi - Jadro, ki so jih naredili Kette, Mencinger, Zupancic, Klopcic in Baebler. Avtor je ugotovil, da so slovenski prevajalci uspesno, vendar vsak na svoj nacin prenesli v prevode ruske antiteze, okrasne pridevke, primere, retoricna vprasanja, vzklike in poosebitve iz Lermontova ter da so slovenskim bralcem uspesno posredovali romanticno sporocilo Jadra.

Na prevajalsko tematiko se je navezoval tudi referat Blaza Podlesnika z Univerze v Ljubljani, ki se je osredotoci na prevajalske tezave pri prevajanju Lermontovih »junkerskih« pesmi. V svoji razpravi je analiziral prevajalske resitve Antona Zebre pri prevajanju pesnitve Spital, ki ponujajo izhodisce za premislek dveh sklopov vprasanj o sodobnem prevajanju verzne klasike. Prvi sklop je bil posvecen vprasanju vloge verza v sodobnih prevodih vec kot stoletje starih del, drugi pa problemom prevajanja del, ki so na eni strani vpeta v okvir tradicionalne visoke poezije, a se hkrati zavestno poigravajo s temi mejami ter jih na razlicne nacine precijo

Zeljka Celic in Krisitan Lewis z Univerze v Zagrebu sta pripravila izcrpno lingivisticno-kultorolosko analizo prevodov romana Junak nasega casa v hrvascino. Ob primerjavi prevodov M. Bogdanovica (1918, 1947) in Z. Crnkovica (1974, 2012) sta avtorja dolocila stopnjo ekvivalentnosti prevodov, ustreznost in funkcionalnost ter jezikovno vrednost. Rezultati njune analize so razkrili potrebo po posodobljenih prevodih tega dela v hrvascino.

Temo percepcije Lermontova na Ceskem je osvetlil prispevek Alenke Jensterle Dolezal s Karlove univerze v Pragi, ki je obravnaval zgodovino prevajanja Lermontova v cescino; ta se je zacela ze v obdobju romantike, potem pa je zaradi politicnih okoliscin nekaj let zastala. Po mnenju avtorice so najboljsi prevodi nastali na prelomu stoletja, pomembno obdobje za prevajalske dosezke pa je pomenila stoletnica Lermontove smrti - cas pred drugo svetovno vojno in takoj po njej.

Sledil je prispevek studentk magistrskega programa Prevajanje in tolmacenje Mojce Kolar, Pie Pogorelc in Tadeje Tement z Univerze v Mariboru o prevajalskih izzivih, s katerimi so se soocile pri prevajanju kulturnospecificnih prvin v prvem delu romana Junak nasega casa z naslovom Bela, za katerega je znacilen preplet ruske, kavkaske in turske kulture. Razprava je zajela pomen kulture pri literarnem prevajanju in najpogosteje uporabljene strategije za prevajanje kulturnospecificnih prvin.

Na podobno tematiko se je navezovala tudi razprava studentk magistrskega programa Prevajanje in tolmacenje Nine Simanovic in Ane Maric z Univerze v Mariboru, v kateri sta predstavili in analizirali prevajalske izzive pesniskega prevajanja, s katerimi sta se soocili pri prevajanju daljsega odlomka pesnitve Demon.

Jasmina Vojvodic z Univerze v Zagrebu se je v svojem prispevku osredotocila na mejna prostranstva v romanu Junak nasega casa ter se ob tem oprla na topografijo, predstavljeno v romanu. V razpravah o romanu Junak nasega casa in naslovnem junaku Pecorinu so strokovnjaki namrec veckrat opozarjali na nasprotja, na motive »burje« in »pokoja«, upora in pokore. Kot primere navajajo nasprotne pomenske enote/pare, ki jih je Lermontov uvedel tako v prozi kot tudi v pesnistvu, npr. dobro in zlo, nebo in zemlja, spodaj in zgoraj, pesnik in mnozica, Vzhod in Zahod.

Zanimivo stalisce je predstavil Miha Javornik z Univerze v Ljubljani, ki je v svojem prispevku vzpostavil vzporednice med Lermontovo zivljenjsko zgodbo ter poetoloskimi znacilnostmi njegovega ustvarjanja. Razmislek je prinesel tezo, da se je pesnik premaknil od abstraktno romanticnega kliseja o ambivalentni demonicnosti k predstavi o tem, da svetu vlada zlo, ki cloveka samega spreminja v demonicno bitje, ko se proti njemu bori za svoj obstoj. V razmisljanju se avtor nagiba k temu, da je Lermontov v pesmih, dramatiki in prozi vseskozi ubesedoval samega sebe kot demona.

Razprava Katje Bakije z Univerze v Dubrovniku se je osredinila na premiero drame Maskarada na odru HNK na Reki v reziji slovenskega reziserja Vita Tauferja ter osvetljuje vlogo, pomen in interpretacijo klasicnih dramskih del v kontekstu sodobnega gledalisca.

Anne Jakovljevic Radunovic z Univerze v Beogradu je pripravila prispevek, v katerem je odprla stevilna zanimiva vprasanja ob primerjavi strukture cikla, sistema podob in motivov v delih M. Lermontova, ki so posvecena V. A. Lopuhini, s strukturo, podobami in motivi cikla Domaci pogovori V. F. Odoevskega. Avtorica posebno pozornost namenja temam zenske emancipacije, poroke zaradi denarja in podrejenemu polozaju zenske v druzini.

Ivana Perusko z Univerze v Zagrebu se je v svoji razpravi posvetila poglobljeni semioticni analizi kinematografske dediscine enega najbolj kontroverznih junakov ruske knjizevnosti XIX. stoletja - Pecorina, ki jo avtorica vidi v upodabljanju naslovnega junaka filma Brat (1997) A. Balabanova. V prispevku vzpostavi jasne vzporednice med likom Pecorina, ki poosebljal tragicnost postdekabristske generacije tridestih let, ter Danilom Bagrovim, ki po njenem mnenju pooseblja postsovjetski cas devetdesetih let 20. stoletja.

O povezavi med ustvarjalnostjo Lermontova in likovno umetnostjo je spregovorila Natalia Kaloh Vid z Univerze v Mariboru, ki je v svojem prispevku primerjala po ucinku na gledalca in bralca najmocnejse podobe demona v ruski knjizevnosti in kulturi - pesnitev M. Lermontova Demon, ter ilustracije M. Vrubla k pesnitvi.

Po predstavljenih referatih se je razvila pestra debata, ki je osvetlila stevilna aktualna vprasanja posodabljanja literarnih prevodov ter percepcije ustvarjalnosti M. J. Lermontova v evropskem prostoru.

Organizatorji so poskrbeli tudi za prijetno druzenje in popestritev konference z druzabnimi dogodki. Simpozij Mihail Lermontov v globalnem diskurzu je bil po nam dostopnih informacijah edinstven v evropskem prostoru v letu 2015, ki je bilo v celoti posveceno ustvarjalnosti tega velikega ruskega pesnika.

Razprave s simpozija so bile objavljene v vecjezicni znanstveni monografiji T?op?ec??o M. ?. ?epMo??o?a: Mo????, ?eM?, ?epe?o??, ki je izsla pri mednarodni knjizni zbirki Zora.

V okviru konference je v prostorih Pedagoske fakultete potekala razstava studentke Nike Lopert z naslovom Lermontov: prevedeno s copicem, na kateri so bile predstavljene ilustracije k Lermontovim pesmim.

Prijetni vtisi in nova poznanstva so gotovo pomembna vzpodbuda za organizacijo nadaljnjih konferenc, posvecenih razlicnimi vidikom ruske knjizevnosti.