Content area
Full Text
V zgodovini marksizma obstaja neko temeljno, na pM pogled celo preveë samoumevno soglasje, da je Marxov intelektualni razvoj mogoèe razumeti ~eIe skozi njegovo Iastno gibanje. Vsebina te predpostavke je preprosto ta, da imamo opravka z avtorjem, ëigar raziskovalni interesi niso bili nedvoumno artikulirani ~e na samem zaëetku, temveë so se morali vzpostaviti ~eIe skozi èas. A kak~na je substanca tega vzpostavljanja in kako je do njega sploh pri~Io, ~e ni veë stvar konsenza. Pray nasprotno, na teh vpra~anjih se marksizem cepi v dvoje in zdi Se, da je ime te cepitve flegel. Takoj Iahko zapi~emo, da natanko skozi to cepijenje duh flegla soèasno ~e zdru~uje marksistiène avtorje. Zato mu tako protagonisti heglovske afirmacije kot negacije ostajajo zavezami in mu v pOZitivfli RU neg~tivni ODI1K1 priznavajo izjemen pomen ZR 1fltCICKtURIfl1 rRZVOJ Marxa. Reèeno drugaèe, Iahko smo za Hegla au proti njemu, vendar ne moremo brez njega.
Althusser, najslavnejsi izganjalec Hegla iz Marxove misli, leto 1845 oznaci za prelomno. V tem letu slednji napise Teze o Feuerbachu in Nemsko ideologijo, del i, ki za Althusserja pomenita prelom in vstop ν tako imenovano tranzieijsko obdobje, tj. prehod od humanizma in heglovstva mladega Marxa ν teoretski antihumanizem in kritiko politicne ekonomije poznega Marxa (Althusser, 2005). Enajsta teza o Feuerbachu ν tem pogledu pomeni se posebej privilegirano mesto, nekaksen prelom znotraj preloma. Tezo bomo interpretirali ? vidika afïrmacije Hegla, a ji bomo med izpeljavo hkrati zoperstavili Althusserjev poziv k radikalni odpovedi Heglu.1 Na tej podlagi bomo poskusali podati drugacno pojmovanje dinamike Marxovega razvoja, ki bi lahko seglo onkraj dihotomije ciste potrditve ali zavrnitve Heglovega vpliva na Marxovo délo.
Kaj vkontekstu kritike politicne ekonomije pomeni zastavek: »Filozofi so svet samo razlicno interpretirali, gre za to, da ga spremenimo.« (Marx, 2008: 25)? Kajti ce velja, kot na zacetku Kapitala poudari Marx, da je clovek kljuc za razumevanje opice in da vise razvita politicno- ekonomska forma (Anglija) kaze prihodnost nizje razviti (Nemciji),2 potem morda lahko to método prenesemo tudi na Marxa samega in njegova pozna delà vzamemo kot moment retrospekcije, ki ponuja kljuc za razumevanje zgodnjih del (Marx, 1961). Natanko pred taksno metodologijo nas ν resnici svari Althusser. Zanj ta namrec pomeni psevdoteorijo in zgodovino fïlozofïje, ki se izreka iz »prihodnjega preteklika« ( future anterior), kar pomeni, da gre za heglovsko koncepcijo in...