BRANJA IN PRIPOVEDOVANJA MLADINSKE KNJIZEVNOSTI

Headnote

Oddano: 22. 9. 2011 - Sprejeto: 30. 9. 2011

Strokovni clanek

UDK 82.0-93

Izvlecek

Namen: Namen raziskave je posodobitev definicije mladinske knjizevnosti s stalisca literarne vede, naslovnika in recepcije ter definicija pojma mladinsko branje. Gre za knjizevna besedila in like in inter/nacionalnega kanona, ki so postala mladinsko branje. Gre tudi za obraten proces, za mladinska besedila, ki so postala odraslo branje. Raziskava poskusa analizirati trende razvoja sodobne mladinske knjizevnosti, kot so naslovniska odprtost, igralne dejavnosti s knjigo in knjige v neknjiznih medijih.

Metodologija/pristop: Metoda besedilne analize, deksriptivna in analiticno-raziskovalna metoda, postopek obdelave podatkov na osnovi znacilnosti besedilne analize

Rezultati: Rezultati raziskave so nova definicija mladinske knjizevnosti s stalisca literarne vede, naslovnika in namena.

Omejitve raziskave: Raziskava je osredotocena na najbolj reprezentativna besedila in avtorje svetovne in slovenske knjizevnosti, ki so postala del mladinskega literarnega kanona ali mladinsko branje.

Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava temelji na diahroni in sinhroni analizi razlicnega branja knjizevnih besedil v procesu literararne recepcije, ko so besedila in liki iz inter/nacionalnega kanona postali del mladinskega branja.

Kljucne besede: mladinska knjizevnost, odrasla knjizevnost, mladinsko branje, odraslo branje, dvojni naslovnik

Professional article

UDC 82.0-93

Abstract

Purpose: The aim of the study is to update the definition of Slovenian children's literature from the perspective of literary criticism, audiences and reception. The paper researches the adult's literature and characters which have become a part of the children's literature canon.

Methodology/approach: The method of textual analysis, the analytical-descriptive research method, and data processing based on the text analysis were used.

Results: The survey results in a new definition of the youth literature from the perspective of literary studies, the addressee and the purpose.

Research limitation: The study focused on the most representative texts and authors, and international and Slovenian literature, which have become a part of the youth literature canon.

Originality/practical implications: The study is based on a diachronic and synchronic analysis of various readings (for adults and children) of literary texts when the text and / characters of inter/national adult's literature canon have become a part of the youth reading.

Keywords: children's literature, adult's literature, children's reading, adult's reading, dual audiences

1 Namesto uvoda

Anja Stefan: MEDVED

Stiri crne mravljice so si zelele, da bi srecale medveda. Na planem niso imele srece, pa so se odlocile, da zlezejo v njegov brlog, a notri -

»Tu je pa zelo temno,« je rekla prva.

»Tu nekdo zelo smrci,« je rekla druga.

»Nekam ostro mi disi,« je rekla tretja.

»Zrak je res posteno gost,« je dodala cetrta. In so

sklenile: ce se ob pravem casu ustavis in obrnes, potem je to modrost.

»Kako? Ste srecale medveda?« so jih sprasevali, ko so se vracale proti domu.

»Medveda ne,« so rekle stiri crne mravljice, »srecale smo pamet.« (Stefan, 2007)

2 Teoretska izhodisca

Mladinska knjizevnost je nadpomenka za dve podrocji. Prvo je podrocje literarnega ustvarjanja za otroke (od rojstva do priblizno 12. leta) in mladostnike (od 12. do 18. leta), drugo za knjizevnost, ki je scasoma postala primerna za mlade bralce, ceprav je bila prvotno napisana za odrasle in ima status klasike. Vendar je treba definicije in mejnike upostevati cum grano salis, kar pomeni, da so letnice predvsem informativne.

2.1 Definicija mladinske knjizevnosti s stalisca literarne vede

Prva definicija predmeta je s stalisca literarne vede: mladinska knjizevnost je knjizevnost, ki ima za predmet preucevanja mladinsko knjizevnost oz. knjizevnost za mlade naslovnike od rojstva do 18. leta. Druga definicija predmeta je s stalisca namena in naslovnika: mladinska knjizevnost je podrocje literarne vede, ki ima za predmet preucevanja mladinsko knjizevnost oz. knjizevnost za mlade naslovnike od rojstva do 18. leta.

2.2 Definicija mladinske knjizevnosti s stalisca naslovnika

Ob definiciji se takoj pojavi vprasanje, kdo je mladi naslovnik. Splosno sprejeta definicija otroka je naslednja: »otrok [je] vsako clovesko bitje, mlajse od osemnajst let«.1 Ceprav se bodo ob razlicnih definicijah odprla vprasanja, ali gre za enotnega naslovnika, je ze vnaprej jasno, da enotnega naslovnika ni. Tudi ena sama oseba je vecnaslovnisko odprta, npr. ce upostevamo razvoj bralca na primeru Malega princa, je razumljivo, da se tudi individualni bralec razvija prek razlicnih stopenj (Appleyard, 1994): od otroskega (igrivega), mladega (identifikacijskega, razmisljujocega, interpretativnega) do odraslega (pragmaticnega in/ ali profesionalnega bralca). Primer besedila iz svetovne mladinske knjizevnosti, ki je namensko napisano za mlade naslovnike, je fantasticna pripoved Astrid Lindgren Pika Nogavicka iz leta 1945 (v slovenscini 1958). Primer tipicnega besedila iz slovenske mladinske knjizevnosti, prvotno napisanega za mlade naslovnike, je Pedenjped Nika Grafenauerja (1966 z ilustracijami Lidije Osterc, 1979 z ilustracijami Marjana Mancka).

Nekateri menijo, da mora biti mladinska knjizevnost dodatno poenostavljena, posebej za predsolske otroke. Motivi za poenostavljenje so velikokrat potrosniski, priredba pa pogosto izgubi vse svoje literarnoestetske znacilnosti. Ceprav so bila besedila prvotno namenjena otrokom oz. mladim, so bila v razlicnih izdajah se dodatno prirejena, npr. Deklica z vzigalicami Hansa Christiana Andersena:

Mocno je snezilo in zrak je bil zelo mrzel. Po ulici je hodila slabo oblecena deklica. V roki je drzala skatlico vzigalic. Ni si upala domov, ker ni nobene prodala. Prsti na rokah so ji skoraj otrpli od mraza. Vzigalica bi jih ogrela, ce bi si jo le smela prizgati! Koncno je vzela eno in jo podrgnila po steni. Plamen je bil vroc in pogrela si je dlan nad njim. Potem je, kot da bi gledala skozi cudezno svetilko, deklica zagledala najlepse bozicno drevesce na svetu, s stotinami majhnih sveck, ki so gorele na zelenih vejicah. Plamen vzigalice je ugasnil in tako so ugasnile tudi svece. Deklica je prizgala se eno vzigalico. Zagorela je in nenadoma je bilo vsepovsod svetlo. Deklica se je znasla pred svojo staro, drago botrico, ki je bila prijazna kot vedno, le njen obraz je nekako bolj zarel od srece, kot je deklica kdajkoli videla. »Oh, tetka, vzemi me s seboj!« je vzkliknila deklica. Dobra starka jo je vzela v narocje, in skupaj sta se spustili skozi cudovit, osvetljen vhod v prostor, kjer ni bilo vec trpljenja. (Padoan, 1987, str. 190)

Primer se ene priredbe Andersenove pravljice Kraljicna na zrnu graha z naslovom Princeska in grahek v mocno skrajsani obliki je sam po sebi zgovoren, zato je navedena priredba celotnega besedila:

Nekega dne je na dvor prispela mlada neznanka in rekla, da je princesa. Kraljica je velela, naj ji pripravijo posteljo in da bi deklico preskusila, je ukazala, naj pod dvajset blazin polozijo zrno graha. Zjutraj se je deklica zbudila. Bila je polna modric, ker jo je grahek tako obtiscal. »Tako nezno kozo ima lahko le prava princesa!« je rekla kraljica in si mislila, da bi to lahko bila nevesta za sina. (Padoan, 1987, str. 72)

2.3 Definicija mladinske knjizevnosti s stalisca recepcije - mladinsko branje

Tretja definicija je s stalisca recepcije - v mladinsko knjizevnost sodijo tudi besedila, ki so namensko napisana za odrasle. V literarni zgodovini so znani stevilni primeri knjizevnih besedil, prvotno napisanih za odraslega naslovnika, ki so v procesu literarne recepcije postopoma postajala mladinsko branje. Predvsem so to besedila iz kanona narodnih knjizevnosti, ki so dobila status nacionalne in/ali svetovne klasike, zato tudi razlikujemo razlicna branja mladinske knjizevnosti - mladinsko in odraslo branje.

Na seznamu priporocenih besedil v Ucnem nacrtu za slovenscino (2011) so stevilna besedila, ki prvotno niso bila napisana za mlade. V celoti ali v obliki priredb in predelav so postala del mladinskega literarnega kanona, ki ga definiramo kot mladinsko branje. Nekaj primerov iz svetovne in slovenske knjizevnosti iz Ucnega nacrta za slovenscino (2011):

- Biblija: biblijska besedila so zahtevna besedila tudi s stalisca odraslega naslovnika, znane so prestevilne predelave Biblije za otroke.

- Za arabske pravljice Tisoc in ena noc so znane stevilne priredbe pa tudi cenzure delov besedil, ki se nanasajo predvsem na spolnost.

- Roman Daniela Defoeja Robinzon Crusoe (The life and strange surprising adventures of Robinson Crusoe of York, Mariner, 1719), ki je bil v slovenscino preveden leta 1925; znane so stevilne priredbe in predelave besedila.

- Pripovedke iz Shakespeara Charlesa in Mary Lamb (Tales from Shakespeare, 1807), v slovenscino prevedene leta 1953. Ne gre le za prevod iz anglescine v slovenscino, ampak tudi za priredbo dramskih besedil v prozna, krajsanje in predelavo za mlade naslovnike.

- Pravljice Jacoba in Wilhelma Grimma (Kinder- und Hausmärchen, v slovenscini: Otroske in hisne pravljice). Ceprav so pravljice glede na naslov namenjene otroku, sta jih brata Grimm od 1812 do zadnje izdaje 1857 velikokrat prirejala in predelovala za otroke. Jack Zipes (2006a, str. 66) navaja primer iz Sneguljcice in sedem palckov: na vprasanje Sneguljcice, ce lahko ostane pri palckih, ti v rokopisu iz leta 1810 odgovorijo: »Palckom se je smilila in so jo prepricali, da ostane z njimi ter da jim kuha, ko bodo v rudniku.«

- Leta 1812 je objavljena dopolnjena rokopisna razlicica Sneguljcice: »Palckom se je smilila in so rekli: 'Ce bos cistila naso hiso, kuhala, sivala, pospravljala postelje, prala in pletla, vse imela pospravljeno in cisto, lahko ostanes pri nas in bos imela vse, kar bos hotela. Zvecer, ko pridemo domov, mora biti vecerja pripravljena.'«

- V Don Kihotu Miguela de Cervantesa (1605, 1615) je osnovno dogajanje prikazano kot pustolovsko besedilo za mlade. Za mnoga besedila so znane priredbe in predelave tudi v animirane in/ali igrane filme, risanke za otroke, lutkovne igre, reklame ipd.

- Balada Povodni moz Franceta Preserna prvotno ni bila namenjena mladini, vendar je postala kanonsko mladinsko besedilo, ki ga »berejo« in/ali pripovedujejo celo v drugem predsolskem obdobju, od 3. do 6. leta, vendar je otrokom besedilo predstavljeno kot pravljica. Presernova balada je izsla tudi v zbirki Poezije Franceta Preserna v besedi in sliki z ilustracijami Jelke Reichman (1985).

- Crtica Ivana Cankarja Pehar suhih hrusk je postala mladinsko branje, ko je izsla v knjizni zbirki Cebelica (1965), kasneje se v knjizni zbirki Mala slikanica (1977) z ilustracijami Lidije Osterc ali Jelke Godec Schmidt (od 2002 dalje). Besedilo je bilo velikokrat ponatisnjeno kot solsko kanonsko besedilo. V slikaniski obliki je bila namenjena ucencem v 3. razredu osnovnih sol.

- Avtorska pripoved Frana Levstika Martin Krpan z Vrha (1858) je bila namenjena odraslim, vendar je v procesu literarne recepcije in razvoja mladinske knjizevnosti, casovne oddaljenosti in kognitivnih sposobnosti sodobnih otrok postala kanonsko mladinsko branje. Zanimivo je, da tudi Martina Krpana »berejo« otroci v predsolskem obdobju in se jim je glavni junak zelo priljubil.

- Butalci, zbirka kratkih duhovitih pripovedi Frana Milcinskega (1949), prvotno ni bila namenjena otrokom in mladini,2 vendar je v sodobni slovenski mladinski knjizevnosti (1980-2010) prisotna predvsem kot mladinsko branje. V Ucnem nacrtu za slovenscino (1984, 1998, 2011) je besedilo predlagano za branje v 4. (1984) oz. 5. razredu osnovne sole.

V Ucnem nacrtu za slovenscino (2011) je naveden termin nemladinska knjizevnost. Menimo, da je poimenovanje mladinsko branje primernejse kot nemladinska knjizevnost. Poimenovanje mladinsko branje je afirmativno, oznacuje proces branja in definira knjizevnost s stalisca recepcije oz. naslovnika ter prvotnega namena (knjizevnost za odrasle).

3 Mladinsko in odraslo branje

Obstaja tudi korpus besedil, namenjenih mlademu naslovniku, ki jih berejo odrasli naslovniki. Tovrstna besedila uvrscamo tako med mladinsko branje kot med odraslo branje - branje za odrasle. Nekaj primerov besedil iz svetovne knjizevnosti:

- Naslovnisko odprti besedili Lewisa Carrolla (Charles Lutwidge Dodgson) Alicine dogodivscine v cudezni dezeli (Alice's adventures in Wonderland, 1865) in V ogledalu (Through the looking-glass and what Alice found there, 1871), ilustracije John Tenniel, berejo in kanonizirajo predvsem odrasli bralci. Na osnovi vpogleda in solske prakse je znano, da je besedilo otrokom in/ali mladim dozivljajsko-domisljijsko oddaljeno.

- Fantasticne pripovedi Antoina de Saint-Exupéryja Mali princ, napisane leta 1943, so bile v slovenscino prevedene leta 1964. Besedilo je naslovnisko odprto, kompleksno in ga berejo bolj odrasli kot mladi bralci.

- V sodobnem casu je znan John Ronald Reuel Tolkien s Hobiti (The hobbit or There and back again, 1937) in delom Gospodar prstanov (The Lord of the Rings, 1954/55).

- Po letu 2000 sta najbolj izrazita primera Joanne Kathleen Rowling s serijo knjig o Harry Potterju ter Philip Pullman s trilogijo Njegova temna tvar. Oboje berejo tudi odrasli naslovniki. Oba avtorja sta se znasla tudi na spletnih straneh Vatikana, na katerih so izrazeni pomisleki glede junakov otroskih oz. mladinskih knjig.

Nekaj primerov iz slovenske knjizevnosti: Pavle Zidar Kukavicji Mihec (1972), kjer je v realisticni pripovedi ubesedena pretresljiva zgodba decka sirote. Kratka sodobna pravljica v slikaniski knjizni obliki Kajetana Kovica Pajacek in puncka (1984) je tipicno besedilo za odrasle. Na povrsinski ravni pripoveduje besedilo zgodbo predsolske deklice sivilje in najlepsega pajacka, pripovedovalca pravljic, a pod povrsinskim besedilom ubeseduje identitetno zgodbo odraslih protagonistov. Zanimivo bi bilo beleziti recepcijo mladih in odraslih bralcev celotne vsebine, posebej na sklepnih misli. Besedilo je v Ucnem nacrtu za slovenscino (2011) priporoceno za 3. razred osnovne sole:

Toda ko je povlekla zadnjo iglico iz pajackovega srca in jo zabodla v svoje, se je pajacek premaknil in tako kakor prvic odprl okrogle oci. Rekel je: »Zakaj se pa joces?« »Ubila sem te,« je se zmeraj hlipala puncka. »Kje pa,« je rekel pajacek. »Saj vidis, kako sem ziv. Imela si samo hude sanje.« »O, ali res?« je vzdihnila puncka in si brisala solze. »Pa ja,« je rekel pajacek, ki je znal delati tudi sanje, in ji previdno pobral vse iglice iz srca. Potem sta dolgo in srecno zivela v hisici med pajacki, ki so pometali in krtacili, zagali drva in pleli na vrtu, kuhali krop in igrali na orglice. Nista si vec zabadala iglic v srce, le kdaj pa kdaj kaksno v zapestje, da ne bi pozabila, kaksen okus ima bolecina (Kovic, 1984, str. 25).

V javnosti je izzvala precej polemik fantasticna pripoved Jozeta Snoja Skorcek norcek (1988). Avtor instrumentalizira mladinsko knjizevnost in obravnava problemsko tematiko ali tematiko splava, kar samo po sebi ni sporno. Sporen je nacin njene ubeseditve, saj je tematika ubesedena s stalisca odraslega in ne uposteva perspektive otroka. Avtor izraza svoje ideolosko stalisce v izrazito crno-beli tehniki.

Kratka sodobna pravljica Dese Muck Kokos velikanka (2007) je razlagalna pravljica o nastanku slovenskega plemena. Avtorica domiselno obravnava vizualno podobnost zemljevida Slovenije in bezece kokoske Mimi s piscanckom. Spostljivo je ubesedila motiv posilstva, motive brezmadeznega spocetja, matere samohranilke, materinstva itn. pa z veliko domiselnosti in humorne distance.

V slikaniski obliki je izsla kratka sodobna pravljica Neli Kodric Filipic Puncka in velikan (2009). Problemsko tematizira motiv incesta, zacaran krog nasilja ipd. S stalisca naslovnika je namenjena otrokom, vendar se ob branju zastavi vprasanje razlicnega branja - otroskega in odraslega.

V sodobno slovensko mladinsko knjizevnost je vnesel Evald Flisar fantasticni zanr distopije z delom Alica v nori dezeli (2008) in dramskim besedilom Alica v nori dezeli: ekoloska farsa (2010). Fantasticna pripoved je tipicen primer vecnaslovniske mladinske knjizevnosti (ang. crossover). Eksplicitno je namenjena mladim, implicitno odraslim. Besedilo je veczanrsko, je fantasticna pripoved, detektivka, kriminalka, pustolovka, potopisna pripoved ipd., vsebuje tudi elemente poezije (vlozene pesmi). Obenem se ukvarja z nenavadnimi intelektualnimi problemi. Spominja na Zofijin svet Josteina Gaarderja ne le zaradi dialoske zgradbe, ampak predvsem zaradi vsebine in poudarka na humanisticnih vrednotah; zaradi prefinjenega humorja oddaljeno na Stoparski vodnik po galaksiji Douglasa Adamsa; vsebinsko na Giannija Rodarija, ko si kralj Polentarije (Polenta Fritta) za rojstni dan zazeli svoj kip - kralj spominja na samoljubnega Poterja Potsa, predsednika Poterunije in submisivne Poterunce, gospa Poterola na ravnateljico Volovskarico Roalda Dahla, bivso olimpijsko prvakinjo v metanju diska, ki prime deklice za kitke in jih mece okoli kot disk itn. Besedilo vsebuje stevilne medbesedilne prvine in cetudi je prvotno namenjeno mladim, jo bodo vecinoma brali odrasli.

3.1 Otroci avtorji

Obstaja vrsta mladinskih besedil, ki so jih napisali avtorji otroci3 ali mladi avtorji (do 18. leta). Njihova besedila berejo pogosteje odrasli bralci kot mladi. Otrok kot avtor se je (po dosedanjih virih) pojavil prvic v 17. st.; to je bil osemletni Francis Hawkins s knjigo Youths behaviour, or Decency of conversation among men (Obnasanje mladih, 1641). Druga tiskana knjiga je knjiga enajstletne Mary Shelley Mounseer Nongtongpaw: or, The discoveries of John Bull in a trip to Paris (Odkritja Johna Bulla na potovanju v Parizu, 1808). Znan je roman devetletne Daisy Ashford The young visiters: or, Mr Salteena's plan (Mladi obiskovalci, 1919). Komercialno najbolj uspesen primer otroskega (mladinskega) avtorstva sta mladostnika Jerry Siegel in Joe Shuster z iznajdbo Supermana (1938). Po vsem svetu znana je Anna Frank z znamenitim dnevnikom iz druge svetovne vojne. Svetovno in politicno odmeven je postal dnevnik Zlate Filipovic z naslovom Zlatin dnevnik (1994), nanasajoc se na vojno v Bosni in Hercegovini (1992-1996), strukturiran podobno kot dnevnik Anne Frank v obliki pisem prijateljici Kitty oz. Mimmy.

Tudi Slovenija ima dva avtorja, ki sta pisala dnevnik v casu druge svetovne vojne. Dvanajstletni Slavko Preloznik je pisal dnevnik v letih 1942-1944 v koncentracijskem taboriscu za otroke in mladino v Nemciji; s stevilnimi drugimi otroki so ga nasilno odpeljali iz Celja v otroski holokavst v nacisticno Nemcijo. Gre za del dnevnika, objavljenega v knjigi Ukradeni otroci (Tercak, 1973).

Besedilo Slavka Preloznika iz Slavkovega dnevnika je bilo predlagano za branje v ucnem nacrtu Program zivljenja in dela osnovne sole iz leta 1984. Iz istega casa je znana tudi spominska knjiga deklice Pepce Medved. V ucnih nacrtih iz let 1998 in 2011 Preloznikovega odlomka ni vec med priporocenimi besedili.

Nekaj primerov iz sodobne slovenske knjizevnosti: Petrin dnevnik avtorice Petre Samec (1998), dnevnik pogumnega dekleta v boju zoper raka. Leta 1995 je Mladinska knjiga ob 50-letnici izdala zbirko z naslovom 50 zlatih zrnc: spisi slovenskih osnovnosolcev. Odraslim bralcem se zastavi vprasanje, ali mladi bralci radi berejo besedila svojih vrstnikov.

Avtorica Nejka Omahen (rojena 1983) je izdala stevilna besedila: Zvezda z odra (1998), Silvija (1999), Zivljenje kot v filmu (2000), Dez (2001). Tudi kasneje, ko ni vec imela statusa otroka avtorja, je Omahnova s pisanjem nadaljevala: Veliko srce (2002), Prigode Poprove Pipi (2004), Spremembe, spremembe (2007), Temno sonce (2009).

Leta 2008 je izsla prva izdaja problemske pripovedi Asje Hrvatin Od RTM do WTF,4 ki je v drugi izdaji dobila se podnaslov Od RTM do WTF: slovenski otroci s postaje Zoo (2010). Mladinsko besedilo obravnava tematiko zasvojenosti z drogami, napisano je s stalisca mladostnika oz. mladostnice.

Na osnovi vpogleda v povecano objavljanje besedil otrok avtorjev (ne le pri specializiranih zalozbah, ki izdajajo tovrstne enote, npr. Zalozba Smar-team) bi bilo smiselno narediti empiricno raziskavo, s katero bi ugotovili, koliko mladih in koliko odraslih bralcev bere knjizevna besedila otrok avtorjev.

3.2 Dvojni naslovnik mladinske knjizevnosti

Sodobna teorija preucuje mladinsko knjizevnost za t. i. dvojnega naslovnika (ang. dual audience) (Beckett, 1999), kar pomeni, da mladi in odrasli bralci iz razlicnih zornih kotov in z razlicno motivacijo berejo iste knjige, npr. besedila Medved Pu, Emil in detektivi, Zofijin svet, Kozlovska sodba v Visnji Gori, Butalci, To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke idr. Tudi bralec, ki bo bral eno in isto (mladinsko) besedilo, ga bo vsakic bral iz razlicnih zornih kotov. Najsodobnejse teorije mladinske knjizevnosti nadgrajujejo termin dvojnega naslovnika z vecnaslovnisko5 mladinsko knjizevnostjo. To so knjizevna besedila, ki so recepcijsko odprta in imajo vec naslovnikov hkrati (otroka, mladega in odraslega bralca), postala pa so del kanona mladinske knjizevnosti, npr. Harry Potter,6 Njegova temna tvar, Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa; Povodni moz, Svetlanine pravljice, Oblike sveta idr.

Omeniti je treba se nekaj kanonskih avtorjev iz svetovne knjizevnosti. Izrazit primer razlicnega branja so avtorske pravljice Hansa Christiana Andersena Cesarjeva nova oblacila, Grdi racek, Deklica z vzigalicami, Senca itd. Odprto ostaja vprasanje devetih avtorskih pravljic Oscarja Wilda, ki so namenjene otrokom. Pisatelj jih je pripovedoval in bral svojima sinovoma. Na osnovi branja avtorskih pravljic je razvidno, da gre za vecpomenska knjizevna besedila za dvojnega naslovnika. Svetovno znan in odprt primer branja je James Matthew Barrie in njegovo delo Peter Pan. Znanstvenica Jacqueline Rose je v knjigi The case of Peter Pan, or, The impossibility of children's ficton (1984) predstavila popolnoma nov problemski pogled na avtorjevo zivljenje in vrednote, ki se zrcalijo v delu.

V Ucnem nacrtu za slovenscino (2011) so poleg omenjenih besedil iz slovenske knjizevnosti priporocena za obravnavo tudi vecnaslovniska besedila Antona Tomaza Linharta Zupanova Micka (1790) ali npr. prispevki Valentina Vodnika. Ta je za otroke, mlade, nepismene, za zabavo oz. za uk in kratkocasje pisal le uganke (Velika Pratika ali Kalender, 1795-1797).

V sodobni slovenski knjizevnosti so avtorji, cigar celotni opus je naslovnisko odprt, njihova knjizevna besedila pa primerna za vecplastno interpretacijo. Mednje sodijo besedila Svetlane Makarovic, imenovana tudi Svetlanine pravljice (2008), npr. Pekarna Mismas, Sceper in mba, Desna in leva roka, Mali parkelj Malic, Clovek, ne jezi se! idr.

Besedila subverzivnega avtorja Andreja Rozmana Roze so privlacno branje za mlade in odrasle bralce (Rimanice za predgospodice, 1993) ne le zaradi problemske tematike (custveno opismenjevanje odraslih, motnje hranjenja, preseganje spolnih stereotipov), ampak tudi zaradi nacina njene obravnave (namenskosti odraslim). Zanimive so Rozmanove predelave klasike iz slovenske knjizevnosti za odrasle, ki je postala mladinsko branje, npr. Lepa Vida, Povodni moz, Turjaska Rozamunda, Martin Krpan, Hlapec Jernej in njegova pravica idr., ter klasike iz svetovne knjizevnosti, npr. Sen kresne noci, George Dundin, Tartif, Obuti macek, Janko in Metka, Vzigalnik, Pika Nogavicka idr.

Odprto ostaja vprasanje naslovnika pri Barbari Gregoric Gorenc in njeni zbirki Zaklenjeni volk (1997), npr. pesmi Strelovod za jezo, Okrogla vila, Besna pesem idr.

4 Zakljucek

Obstajajo razlicne definicije in klasifikacije zvrsti in vrst mladinske knjizevnosti, o kateri so pisali Boris Orel: Iz sodobnega mladinskega slovstva (1932); Boris Orel: Pogledi na mladinsko umetnost (1932); Kazimir Humar: Pregled slovenskega mladinskega slovstva (1950); Kazimir Humar: Slovensko mladinsko slovstvo (1955); Borut Strazar: Knjizevnost za otroke (1980); Marjana Kobe: Pogledi na mladinsko knjizevnost (1987).

Z ozirom na trende razvoja je pricakovati se vecje povezovanje knjiznih in neknjiznih medijev ter celo porast knjizevnosti v neknjiznem mediju. Tudi bralne dejavnosti ucencev se postopoma spreminjajo v igralne dejavnosti. Smer razvoja slovenske mladinske knjizevnosti (in ne le slovenske) je v porastu neknjiznih medijev (e-knjig, zvocnih, digitalnih, interaktivnih ipd. knjig), kar bo obogatilo podrocje mladinske knjizevnosti ne le formalno, ampak tudi vsebinsko. Mladinska knjizevnost, knjizevni pouk in razvoj digitalnih medijev so komplementarne in ne kompetitivne dejavnosti.

Branja (mladinske) knjizevnosti bodo - glede na tradicijo in vizijo prihodnosti - zagotovo ostala, ravno tako tudi plurazem razlicnih interpretacij, cetudi se bodo nosilci knjiznih informacij spreminjali (glinaste ploscice, pergament, papirus ali tisk, avdio, video, e-papir ipd.). Nacionalna in internacionalna klasika ter nacionalni in internacionalni literarni liki iz knjizevnosti za odrasle v procesu literarne recepcije v nekaj generacijah preidejo iz odraslega v mladinsko branje.

Navedeni viri

1. Appleyard, A. (1994). Becoming a reader: the experience of fiction from childhood to adulthood. Cambridge: Cambridge University Press.

2. Beckett, S. L. (1999). Transcending boundaries: writing for a dual audience of children and adults. New York ; London: Garland

3. Child, B. (2009, 14. julij). Vatican praises Harry Potter and the Half-Blood Prince. The Guardian. Pridobljeno 2. 10. s spletne strani http://www.guardian. co.uk/film/2009/jul/14/vatican-praises-harry-potter-and-the-half-blood-prince

4. Falconer, R. (2009). The crossover novel: contemporary children's fiction and its adult readership. New York ; London: Routledge

5. Kovic, K. (1984). Pajacek in puncka. Ljubljana: Mladinska knjiga.

6. Konvencija o otrokovih pravicah OZN. (1989). Pridobljeno 1. 11. 2011 s spletne strani: www.varuh-rs.si/index.php?id=105

7. Padoan, G. (Ur.). (1987). 366 ... in vec pravljic. Ljubljana: Mladinska knjiga.

8. Poznanovic, M. (2011). Ucni nacrt. Program osnovna sola. Slovenscina. Ljubljana: Ministrstvo za solstvo in sport; Zavod RS za solstvo. Pridobljeno 1. 11. 2011 s spletne strani: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/Slovenscina_obvezni.pdf

9. Program zivljenja in dela osnovne sole. (1984). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za solstvo.

10. Stefan, A. (2007). Stiri crne mravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga.

11. Tercak, S. (1973). Ukradeni otroci. Ljubljana: Borec.

12. Zipes, J. (2006a). Fairy tales and the art of subversion: the classical genre for children and the process of civilization. New York, London: Routledge, Taylor & Francis.

Footnote

1 Konvencija o otrokovih pravicah OZN, ki jo je sprejela Generalna skupscina Zdruzenih narodov z resolucijo st. 44/25 z dne 20. novembra 1989. Veljati je zacela 2. septembra 1990 v skladu z 49. clenom.

2 Butalci Frana Milcinskega (1867-1932) so bili objavljeni posthumno (1949) ravno zaradi kriticnosti in prvotne namenskosti zbirke odraslim bralcem.

3 Zalozba Smar-team, v zbirki Z domisljijo na potep, Vrhnika (Bevke), objavlja od leta 1999 besedila otrok avtorjev. V casu od 1999 do 2010 so izdali vec kot 230 del.

4 RTM je sodobni mladinski sleng in je akronim, ki se uporablja predvsem v SMS sporocilih, pomeni pa R(ad) T(e) I(mam). WTF je slengovski izraz iz anglescine in pomeni W(hat) T(he) F(uck); prevajano kot Kaj za vraga?

5 Kasneje je uporabljen pojem (ang.) crossover, ki se prevaja kot vecnaslovniska mladinska knjizevnost oz. knjizevnosti, ki prehaja od enega k vecim naslovnikom (Beckett, 2009; Falconer, 2009).

6 Da je podrocje mladinske knjizevnosti zanimivo, kaze tudi Vatikanova pozitivna razprava leta 2009 o Harryju Potterju, ces da je jasno, da dobro premaga zlo. Leta 2005 je Vatikan v pismu takratnega kardinala Ratzingerja negativno razpravljal o Harryju Potterju, ces da carovnistvo v knjigi oz. filmu koruptivno vpliva na otroke in da je Harry Potter napacen zgled junaka (Child, 2009).