Content area
Full text
Razprava raziskuje vse vecje zanimanje ceskih literarnih krogovza slovasko kulturno prizorisce med letoma 1830 in 1850. Naraslo jestevilo slovaskih objav v ceskih revijah, v delih ceskih avtorjevpa so se mnozile slovaske teme. »Slovastvo« ni bilo le zanimiva in celo »eksoticna« tema, temvec se je vkljucilo v ceski koncept literarne vzajemnosti in prizadevanja za kulturno jezikovno zaveznistvo v okvirihplemenske enotnosti. Med slovaskimi temami, kiso bile uvedene v ceski kontekst, je bilprivlacen topos »drotarja«, ki je bil razumljen kot poseben tip slovaskega domoljuba z romanticnimi atributi.
Kljucne beseele: ceska knjizevnost / slovaska knjizevnost / 19. st. / literarni odnosi / Tyl, Josef K. / Chmelenskÿ, Josef K.
Odnosi med cesko in slovasko knjizevnostjo so na prelomu tridesetih let 19. stoletja kvalitativno vstopili v novo etapo, ki jo je zaznamovalo nesoglasje v oznacevanju cesko-slovaske jezikovne in literarne enotnosti - to so na obeh straneh razlicno razumeli in interpretirali. Pojem ceskoslovaski je pri tem predstavljal neenakovreden model s prevlado ceskega jezika, ki naj bi se relativno popravil, tj. »slovakiziral« (J. Kollár), a zgolj v tem smislu, da bi njegova celovitost in bistvo ostala nedotaknjena. Ceski pogled na »ceskoslovasko« jezikovno in literarno enotnost je zato poskusal stabilizirati »cistost« knjiznega jezika in jo estetsko razvijati zlasti s pesnisko tvornostjo. Npr. Josef Jungmann je v clanku O rugneni ceského písemního jagyka (Jungmann 63-76) zavrnil slovakizacijo ceskoslovaskega jezika kot skodljiv eksperiment, ki ne priznava potrebe skupnega ceskega, moravskega in slovaskega narodnega gibanja: »Svoje ze uveljavljene, skozi stoletja utrjene in vrhunske knjizevnosti in pisnega jezika ne bi zeleli zamenjati za negotove pridobitve novo nastajajoce knjizevnosti« (Jungmann 71). Podobno stalisce je izrazil tudi ceski pesnik Josef Krasoslav Chmelenskÿ leta 1836 v recenziji prvih dveh letnikov almanaha Zora, kjer so bili objavljeni prispevki tako v cescini kot v bernolakovski slovascini. Chmelenskÿ je locil umetnisko raven prispevkov od jezikovne plati. Po njegovem mne- nju ne gre niti za slovascino niti za cescino, ampak za nekaksno »mesanico«, »poseben jezik«, katere slovnicne in leksikalne oblike rusijo literarno vzajemnost (Chmelensky, »Literatura« 208).
Slovaski pogled na ceskoslovasko literarno in jezikovno enotnost je izhajal iz zavedanja o vecji razvitosti ceske kulture, od nje pa je zelel vec razumevanja za slovaske posebnosti in kulturno-druzbene razmere. Kot primer lahko navedemo ne le teoreticno, ampak tudi pesnisko delo ceskoslovasko in slovansko cutecega Jana Kollárja,...