Druzbeno odgovorno ravnanje v zdravstvu

Abstract

Through the article, the author would like for all three entities in the Slovenian health sector to present, what is socially responsible behavior, which contributes to improving mutual cooperation for each of them and the wider society. The results he achieved by studying domestic and foreign literature, laws and regulations that define social responsibility to the other two entities in the health care and the integration of literature in practice. Each social responsibility within the organization, starting with superiors or managers, whose activities transferred the positive impact of social responsibility on employees and therefore the wider society. By being aware of your role in society or position in the health system, any individual with a positive socially responsible actions have a positive impact on the wider community and to improve the benefits, at least in theoretical terms.

Headnote

Povzetek:

Raziskovalno vprasanje (RV): Kaksno je druzbeno odgovorno ravnanje v slovenskem zdravstvenem sistemu, kjer imamo tri glavne subjekte, ki so aktivno vkljuceni v t.i. aparat zdravstva.

Namen: Skozi clanek zelim za vse tri subjekte v zdravstvu predstaviti, kaj je druzbeno odgovorno ravnanje, ki pripomore k izboljsanju medsebojnega sodelovanja za vsakega od njih in sirso druzbo.

Metoda: Rezultate bom dosegla s studijem domace in tuje literature, zakonov in predpisov, ki dolocajo druzbeno odgovorno ravnanje do drugih dveh subjektov v zdravstvu ter povezanost literature v praksi.

Rezultati: Vsako druzbeno odgovorno ravnanje znotraj organizacije, se zacne pri nadrejenih oziroma vodstvenih kadrih, ki s svojim delovanjem prenasajo pozitiven ucinek druzbeno odgovornega delovanja na sodelavce in posledicno na sirso druzbo.

Druzba: Z zavedanjem se svoje vloge v druzbi oz. polozaja v zdravstvenem sistemu, lahko vsak posameznik s pozitivnim druzbeno odgovornim ravnanjem pozitivno vpliva na sirso okolico in izboljsanje koristi, vsaj v teoreticnem smislu.

Originalnost: Do sedaj nisem zasledila razprave, ki bi vkljucevala medsebojno druzbeno odgovorno povezano ravnanje, ki pripomore k celotnemu zadovoljstvu vseh. Najveckrat se predstavi en subjekt v zdravstvu in njegovo druzbeno odgovornost v notranjem in zunanjem okolju, kjer nastopa.

Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Dostopnost do podatkov interne narave, iz katerih bi bila razvidna druzbena odgovornost do ostalih subjektov v zdravstvenem sistemu. Pomanjkanje tuje literature, ki bi zajemala druzbeno odgovorno ravnanje na obmocju Slovenije.

Kljucne besede: druzbena odgovornost, etika, morala, doslednost, kakovost, ucinkovitost, druzba, zakonitost.

Abstract:

Social responsibility in health care

Research Question (RQ): What is socially responsible behavior in the Slovenian health care system, where we have three main entities which they are actively involved in so called health care system.

Purpose: Through the article, I would like for all three entities in the health sector to present, what is socially responsible behavior, which contributes to improving mutual cooperation for each of them and the wider society.

Method: The results I achieved by studying domestic and foreign literature, laws and regulations that define social responsibility to the other two entities in the health care and the integration of literature in practice.

Results: Each social responsibility within the organization, starting with superiors or managers, whose activities transferred the positive impact of social responsibility on employees and therefore the wider society.

Society: By being aware of our role in society or position in the health system, any individual with a positive socially responsible actions have a positive impact on the wider community and to improve the benefits, at least in theoretical terms.

Originality: I have not registered any discussions that would include mutual social responsibility -related conduct that contributes to the overall satisfaction of all. Most are present in one entity in health and his social responsibility in the internal and external environment, where they performance.

Limitations/Future Research: Accessibility of data nature, from which it was evident social responsibility to other entities in the health system. The lack of literature covering social responsibility in Slovenia.

Keywords: corporate social responsibility, ethics, morality, consistency, quality, efficiency, company legitimacy.

1 Uvod

Druzbena odgovornost ima v danasnjem casu vse vecji poudarek pri poslovanju podjetja in pri doseganju rezultatov. Skozi clanek zelim opredeliti kaj pomeni druzbena odgovornost ter podrocja na katera se opira oziroma vkljucuje. Za boljse razumevanje pomena druzbeno odgovorno ravnanje je potrebno na zacetku predstaviti kaj le-to pomeni in kateri dejavniki so v to vkljuceni.

Vsaka gospodarska druzba in javni zavod mora poleg zastavljenih ciljev po boljsem poslovanju in dobicku, delovati tudi druzbeno odgovorno. Clanek bo opisoval druzbeno odgovorno ravnanje subjektov, ki se pojavljajo v zdravstvenem sistemu. To pomeni, da bodo v clanek vkljuceni trije glavni subjekti, to so izvajalci zdravstvenih storitev, uporabniki oziroma pacienti, ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kot placnik zdravstvenih storitev. Vsak od nasteti subjektov mora ravnati druzbeno odgovorno do ostalih dveh, da bo ucinek druzbeno odgovornega ravnanja dosezen.

Nemalokrat se druzbeno odgovornost zamenja z moralo, etiko, vestjo posameznika. Vendar je druzbena odgovornost vec kot to, je zdruzitev vsega, kar je dobro, kar pripomore k boljsemu in kakovostnejsemu delovanju zdravstvenega sistema z delovanjem znotraj in navzven. Morda je izraz druzbena odgovornost precej mlad, je pa zato izraz vest, morala in tudi etika ze dolgo v nasi podzavesti. Zato tudi clanek govori o druzbeno odgovornem ravnanju.

Ce povzamemo po glavni temi 22. mednarodnega foruma odlicnosti in mojstrstva na Otoccu leta 2010, kjer je bilo poudarjeno, da druzbeno odgovorno ravnanje predstavlja napore, zelje in aktivnosti, ki vodijo k temu, da bo svet vsaj nekoliko boljsi v smislu enakih moznosti in priloznosti za vse ljudi ter razumevanju cloveka, da razume samega sebe in drugemu pomaga do razvoja razmisljanja in delovanja in spostovanja razlicnosti posameznika. S tem pa preidemo do bistva, da je svoboda vrednota, ki uravnotezeno uposteva pravice in dolznosti. Vsekakor ta ideja o druzbeni odgovornosti seje optimizem, ki se ga splaca siriti v sedanji druzbi. (Bukovec, 2010)

2 Pregled literature

2.1 Teoreticna izhodisca

V Slovarju slovenskega knjiznega jezika imamo pod pojmom odgovornost napisanih pet definicij, ki se nanasajo na posameznika in odgovornost opisujejo kot (SSKJ, 2013):

dolznost sprejeti sankcije, dati opravicilo,

lastnost, znacilnost cloveka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolznosti,

naloga, obveznost,

odnos, pri katerem mora kdo dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje,

lastnost, znacilnost tega, kar zaradi pomembnosti, posledic z ahteva veliko znanje, skrbnost.

Druzbena odgovornost lahko razumemo kot delovanje podjetja v korist samemu sebi kot tudi v sirsi okolici. Uspesno delovanje druzbe je odvisno od druzbeno odgovornega delovanja celotne druzbe in vsakega posameznika v njej. Sam pojav se je skozi zgodovino spreminjal, vendar ga v splosnem lahko definiramo kot odgovornost vseh subjektov poslovanja, lastnikov, ki stremijo k uresnicevanju potreb podjetja in uporabnikov storitev oziroma blaga. (Wikipedija, 2013):

Druzbena odgovornost je v sedanjem casu osrednja tema sodobnega gospodarstva, saj predstavlja enega kljucnih dejavnikov uspesnosti in ugleda sodobne organizacije, v kolikor ta zeli delovati dolgorocno, sistematicno in stratesko. Druzbena odgovornost organizacije je, da ustvarja bogastvo z izogibanjem skodovanju, da sciti ali povecuje druzbeno premozenje. (Bertoncelj, Mesko, Naralocnik, & Nastav, 2011, str. 108).

Svetovni gospodarski svet za trajnostni razvoj opredeljuje druzbeno odgovornost organizacij kot nenehno zavezanost organizacije eticnemu vedenju, ekonomskemu razvoju, izboljsanju kakovosti zivljenja zaposlenih, njihovih druzin, lokalne skupnosti in druzbe na splosno. Omenja pet prednostnih podrocji: clovekove pravice, pravice zaposlenih, varstvo okolja, vkljucevanje v skupnost in odnose z dobavitelji. (Bertoncelj, Mesko, Naralocnik, & Nastav, 2011, str. 108)

Evropska unija je leta 2010, po vzoru Mednarodne organizacije za standardizacijo, sprejela standard ISO 26000 Smernice za druzbeno odgovornost, ki nas vodi do vecjega razumevanja druzbene odgovornosti od posameznika do organizacije. ISO 26000 v svojih smernicah poleg sedmih osrednji sestavin organizacije: vodenje organizacije, clovekove pravice, zaposlovanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrosnikov ter vkljucenost skupnosti in razvoj in uvaja nova pojma celostni pristop in soodvisnost (Mulej, 2012, str. 13).

Na prvi pogled bi lahko rekli, da definicija iz slovarja slovenskega knjiznega jezika, ki opisuje odgovornost posameznika in nekaj opisanih definicij ter standard ISO 26000, ki definirajo druzbeno odgovornost za organizacije, nimajo nic skupnega, vendar ob prevedbi odgovornosti posameznika na odgovornost v organizaciji pridemo do skupnih tock druzbene odgovornosti. Povzamemo lahko, da prehaja druzbeno odgovorno ravnanje iz posameznika na organizacijo, kajti tezko bomo delovali druzbeno odgovorno v organizaciji, ce taksno razmisljanje ne bo v nasi zavesti.

Ko govorimo o druzbeni odgovornosti v zdravstvu govorimo o subjektih, ki aktivno sodelujejo v zdravstvenem sistemu. Te subjekte lahko razdelimo v tri skupine, to so izvajalci zdravstvenih storitev, pacienti, kot uporabniki zdravstvenih storitev in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kot placnik opravljenih zdravstvenih storitev. Vsak od treh subjektov na svoj nacin zagotavlja druzbeno odgovorno ravnanje, ki s svojim ravnanjem pripomore k boljsemu delovanju celotnega zdravstvenega sistema.

Povzeto po Kozodercu (2009, str. 5) in iz dosedanjih definicij o druzbeni odgovornost organizacije, lahko opredelimo da druzbeno odgovorno ravnanje deluje na podrocju notranjega okolja, to so cloveski viri, zdravje in varnost, obvladovanje sprememb in upravljanje okolja ter na podrocju zunanjega okolja kamor spadajo odnosi s kupci, poslovnimi partnerji, financnimi in vladnimi institucijami, skrb za okolje, odnosi s skupnostjo in z mediji. Na podlagi te delitve ter glede na raziskovalno vprasanje clanka, bo v nadaljevanju predstavljeno samo zunanje okolje druzbene odgovornosti zdravstvenih subjektov.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) z dopolnitvami doloca nosilce druzbene skrbi za zdravje in njihovo varstvo ter ureja odnose med zdravstvenim zavarovanjem in zdravstvenimi zavodi ter uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja (ZZVZZ, 2006, 1. clen). Iz tega clena vidimo, da je stevilo aktivnih udelezencev na tem podrocju veliko in raznovrstno, vsi pa si prizadevajo za iste cilje, to je doseganje boljsega zdravja in zadovoljstva prebivalstva, ki s skupnim prizadevanjem za boljsi sitem (Toth, 2003, str. 129).

Vsi subjekti v zdravstvenem sistemu (izvajalci, pacienti-zavarovane osebe in ZZZS) imajo v zakonih, predpisih, priporocilih napisano, kaksne so njihove pravice, dolznosti in obveznosti. S tem, ko predstavimo pravice ali obveznosti ali dolznosti enega subjekta v sistemu, avtomatsko opredelimo dolznosti, obveznosti ali pravice ostalih dveh. Za lazje razumevanje moje teze bom za vsak subjekt posebej predstavila dolznosti oziroma obveznosti za druzbeno odgovorno ravnanje. Druzbeno odgovorno ravnanje je nasa dolznost, kar lahko vidimo tudi iz slike 1, ki prikazuje druzbeno odgovorne medsebojne odnose.

V kolikor eden od subjektov ne deluje druzbeno odgovorno se tako imenovani trikotnik druzbeno odgovornih medsebojnih odnosov porusi.

2.2 Izvajalci zdravstvenih storitev

Znotraj Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) so izvajalci zdravstvenih storitev razdeljeni v tri ravni. Primarni nivo, ki obsega osnovno zdravstveno dejavnost in lekarnisko dejavnost, sekundarni nivo, ki se deli na specialisticno in bolnisnicno dejavnosti in terciarni nivo, ki vkljucuje dejavnost klinik, klinicnih institutov in drugih pooblascenih zdravstvenih zavodov (ZZdej, 2005, 2. clen).

Izvajalci zdravstvenih storitev s sprejeto zdravstveno doktrino in z medicinskim kodeksom ter drugimi strokovnimi in eticnimi kodeksi, morajo pri opravljanju svojega dela obravnavati vse ljudi pod enakimi pogoji na enak nacin in spostovati njihove ustavne in zakonske pravice (ZZDej, 2005, 45. clen).

Kot sem ze napisala so izvajalci druzbeno odgovorni pacientom in ZZZS. Ker smo v zdravstvenem sistemu pacienti vsi oziroma smo ze bili v taksni situaciji, bom na zacetku najprej opisala druzbeno odgovornost izvajalcev zdravstvenih storitev do pacientov, ki bo tudi najbolj obsezno. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) s tem, ko opisuje pravice pacientov, na drugi strani doloca obveznosti in dolznosti izvajalcem zdravstvenih storitev.

V zadnjih letih se je sodelovanje med izvajalci zdravstvenih storitev in uporabniki - pacienti spremenil iz pasivnega v aktivnega (Kraljic, 2009, str. 9). Velik korak k temu je bil narejen s sprejemom ZPacZ, ki jasno doloca, kaksne so pravice pacientov oziroma lahko tudi drugace, kaksne so obveznosti in dolznosti izvajalcev zdravstvenih storitev do pacientov.

Takoj na zacetku ZPacP doloca nacela, ki temeljijo na mednarodnopravnem varstvu clovekovih pravic in temeljnih svoboscinah, ker je pacient v sibkejsem polozaju. Ta nacela so (ZPacP, 2008, 3. clen):

spostovanje vsakogar kot cloveka in spostovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepricanj,

spostovanje telesne in dusevne celovi tosti ter varnosti,

varstvo najvecje zdravstvene koristi za pacienta, zlasti otroka,

spostovanje zasebnosti,

spostovanje samostojnosti pri odlocanju o zdravljenju,

spostovanje osebnosti in dostojanstva tako, da nihce ni socialno zaznamovan zaradi svojega zdravstvenega stanja in vzrokov, posledic ter okoliscin tega stanja ali zdravstvene oskrbe, ki jo je bil zaradi tega delezen.

Za lazje razumevanja druzbeno odgovornega ravnanja izvajalcev zdravstvenih storitev do pacientov, bom najprej nastela druzbeno neodgovorno ravnanje (Jurca, 2012, str. 24):

izogibanje neposrednim odnosom z bolniki, ki dvomijo v pravilnost opravljenih zdravstvenih storitev,

nezadovoljstvo v odnosu,

zadrzevanje informacij,

prepozen odziv na opozorila,

pretirano formaliziranje postopkov in oviranje dostopa do podatkov.

Iz zgoraj nastetega lahko sedaj povzamemo druzbeno odgovorno ravnanje izvajalcev zdravstvenih storitev do pacientov, ki izvirajo iz pacientovih pravic nastetih v ZPacP (ZPacP, 2008, 5. clen):

omogocanje enakopravnega dostopa do zdravstvene oskrbe, zagotavljanja preventivnih storitev in obravnave pri zdravstveni oskrbi,

omogocanje proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev, ter s tem primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe,

spostovanje pacientovega casa, samostojnega odlocanja o zdravljenju in upostevanja vnaprej izrazene volje,

pravocasno obvescanje in sodelovanja ter seznanitve z zdravstveno dokumentacijo ob zagotavljanju varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

Na drugi strani nasega trikotnika, nastopi tudi ZZZS, ki je placnik opravljenih zdravstvenih storitev. ZZZS in izvajalci zdravstvenih storitev vsako leto podpisejo Splosni dogovor (SD), ki doloca program zdravstvenih storitev in izhodisca za njihovo izvajanje ter oblikovanje cen zdravstvenih storitev v Sloveniji (SD, 2013, 1. clen), s tem izvajalce zavezuje, da bodo zagotavljali uveljavljanje vecje pravicnosti razporejanja sredstev, enako dostopnost do zdravstvenih storitev za vse paciente, vecjo preglednost, skrajsevanje cakalnih dob, vecjo kakovost in ucinkovitost sistema zdravstvenega varstva (SD, 2013, 2. clen).

Tudi SD opredeljuje standarde, ki jih morajo izvajalci zagotavljati do pacientov oziroma v tem primeru do zavarovanih oseb. V primeru ugotovljenih krsitev ima ZZZS moznost opraviti nadzor in izreci kazen oziroma zahtevati povrnitev skoeo, ki jo mora izvajalec poravnati. Standardi zdravstvenih storitev so nasteti v 36. clenu, postopek in sankcije pa so navedene od 42. - 48. clena. ZZZS po postopku, opredeljenem v statutu iz prvega odstavka 42. clena opravlja nadzor nad izdajanjem in zaracunavanjem zdravil in medicinskih pripomockov, nad uresnicevanjem pravic zavarovanih oseb ter nad izvajanjem pogodb v skladu z veljavnimi zakoni in v skladu s SD (SD, 2013, 47. clen). Zavarovane osebe so ranljivi subjekt v zdravstvenem sistemu, zato je potrebno zelo previdno in natancno resevati neodgovorno ravnanje do njih.

2.3 Pacienti - zavarovane osebe

Tudi pacienti se morajo obnasati druzbeno odgovorno, sicer prihaja do nezazelenega ucinka pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Na te dolznosti nas obvezuje 54. clen ZPacP:

dejavno sodelovati pri varovanju, krepitvi in povrnitvi lastnega zdravja,

v casu bolezni ravnati v skladu s prejetimi strokovnimi navodili in nacrti zdravljenja, v katere je ustno oziroma pisno privolil,

dati pristojnemu zdravniku in drugim pristojnim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem vse potrebne in resnicne informacije v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ki so mu znane in so pomembne za nadaljnjo zdravstveno oskrbo, zlasti podatke o svojih sedanjih in preteklih poskodbah ter boleznih in njihovem zdravljenju, boleznih v rodbini, morebitnih alergijah in zdravilih, ki jih uziva,

obvestiti zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce o nenadnih spremembah zdravstvenega stanja, ki se pojavijo med zdravljenjem,

biti obziren in spostljiv do zasebnosti in drugih pravic drugih pacientov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev,

spostovati objavljene urnike, hisni red in predpisane organizacijske postopke izvajalcev zdravstvenih storitev,

pravocasno obvestiti izvajalca zdravstvenih storitev o morebitnem izostanku na pregled ali zdravljenje.

Velikokrat se obveznosti pacientov, ki na dolgi rok kazejo druzbeno odgovorno ravnanje zakrijejo. Najveckrat pacienti poznajo(-mo) samo pravice oziroma dolznosti izvajalcev zdravstvenih storitev, tezko pa se sprijaznimo s svojo odgovornostjo do njih. Vsekakor pa se z vecjim ozavescanjem in informiranjem tudi tukaj stanje izboljsuje.

Da celoten zdravstveni sistem deluje nemoteno imajo tudi uporabniki zdravstvenih storitev - pacienti svoje obveznosti do ZZZS, ki izvirajo iz statusa zavarovane osebe, ki ga pridobijo z vkljucitvijo v obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) na podlagi Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila OZZ). V samih Pravilih OZZ so opredeljene tudi obveznosti posameznika, ki pa s spostovanjem le-teh preidejo v druzbeno odgovornost iz posameznika - zavezanca na celotno druzbo (Pravila OZZ, 2003, 15. clen):

zavarovana oseba ali zavezanec za placevanje prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja, je dolzna ZZZS sporociti spremembe podatkov o zavarovani osebi med obveznim zavarovanjem (priimek, naslov ipd.) in odjaviti iz obveznega zavarovanja zavarovane osebe, ki zanj ne izpolnjujejo vec pogojev, katero posreduje ZZZS najpozneje v osmih dneh po nastopu novih okoliscin in

ZZZS lahko zavezanca odjavi iz obveznega zavarovanja, ce ugotovi, da ne izpo lnjuje vec predpisanih pogojev, kar ugotovi z odlocbo ter odjavi zavarovano osebo po uradni dolznosti, ce tega ne stori sama.

2.4 ZZZS

Tako kot so izvajalci zdravstvenih storitev in uporabniki le-teh druzbeno odgovorni v medsebojnih odnosih, tako mora biti tudi ZZZS druzbeno odgovoren do njih. ZZZS je nosilec in izvajalec OZZ za obmocje Slovenije (Statut, 2001, 1. clen). Na podlagi 1. clena Statuta ZZZS izvaja druzbeno odgovorno ravnanje do izvajalcev zdravstveni storitev v vlogi planiranja, analiziranja realiziranih zdravstvenih storitev in potreb po njih ter placevanja opravljenih zdravstvenih storitev v realiziranem obsegu ob pogoju ohranjanja uravnotezenega in preglednega financnega poslovanja. Za nemoteno zagotavljanje zdravstvenih storitev ZZZS in izvajalci zdravstvenih storitev sprejmejo SD in sklenejo Pogodbo o izvajanju zdravstvenih storitev, ki je tudi podlaga za opravljanje zdravstvene dejavnosti.

ZZZS je bil ustanovljen z namenom zagotavljanja OZZ po nacelih solidarnosti in univerzalne dostopnosti do pravic vseh zavarovanih oseb, z avtonomnim upravljanjem s sredstvi zavezancev za placilo prispevkov, s katerimi vsem zavarovanim osebam zagotavlja financno pokritje zdravstvenih storitev in drugih z zakonom dolocenih pravic iz OZZ. Najvecjo druzbeno odgovornost ima ZZZS torej do zavarovanih oseb, saj s placevanjem zdravstvenih storitev:

zagotavlja ustrezno dostopnost in primerno kakovost zdravstvenih storitev in drugih pravic iz OZZ,

zagotavlja visoko raven zdravstvene varnosti vsem zavarovanim osebam in izboljsuje njihovo zadovoljstvo z OZZ ter

povecuje ozavescenost za varovanih oseb o skrbi za lastno zdravje in pravice ter dolznosti iz naslova OZZ. (Poslovno porocilo ZZZS, 2001, str. 9)

3 Metoda

3.1 Zbiranje podatkov

Z analizo ZZVZZ, ZZDej, ZPacP, SD za pogodbeno leto 2013, kot glavnih dokumentov za uspesno in kvalitetno izvajanje zdravstvenih storitev v Sloveniji, ter ostalih spremljajocih dokumentov in literature, ki govorijo o druzbeno odgovornem ravnanju na splosno, zelim predstaviti kaksne so dolznosti zdravstvenih subjektov v slovenskem zdravstvenem sistemu. Clanki iz strokovne literature so bili povzeti tudi po bazi podatkov ProQuest in Ebsco.

Raziskava vkljucuje kvalitativno metodo, ki zajema analizo vsebin, ki so pomembne za delovanje zdravstvenega sistema ter povzemanje bistvenih podrocij, ki bralcu pomagajo razumeti druzbeno odgovorno ravnanje v vse smeri delovanja.

4 Rezultati in razprava

Kaj je torej odgovornost oziroma druzbena odgovornost? Povzamemo lahko, da je to clovekova lastnost, da naredi nekaj dobrega za sebe in ljudi okoli sebe. Sele, ko bomo razvili cut za odgovornost v sebi, lahko delamo odgovorno do drugih, kar se prenasa na sirso okolico. Vsekakor je lazje opozarjati na druzbeno neodgovorno ravnanje, kot pa delovati druzbeno odgovorno ves cas.

Na podlagi do sedaj napisanega lahko ugotovimo, da je druzbena odgovornost med vsemi tremi subjekti v zdravstvenem sistemu mocno prepletena in nikakor ne moremo trditi, da se stanje z neupostevanjem druzbene odgovornosti nebi poslabsalo. Ko govorimo o druzbeni odgovornosti imamo v mislih samo druzbeno odgovornost drzave ali podjetja, na druzbeno odgovornost posameznika pa pozabimo. Vendar z aktivnim druzbeno odgovornim nacinom zivljenja posameznika prenesemo ta nacin razmisljanja tudi na sirso okolico, in s tem na izboljsanje celotne druzbe. V zadnjih letih se je povecalo govorjenje o druzbeni odgovornosti, kar dokazuje tudi vedno vec napisanega gradiva.

Druzbena odgovornost v zdravstvu mora biti zaradi obcutljivosti udelezencev se posebej skrbno in premisljeno nacrtovana. Morda ze manjsa nepravilnost, ki je narejena v sedanjosti, bistveno vpliva na zdravstveno stanje in fizicno pocutje pacientov v prihodnosti.. Za zagotavljanje dobrega pocutja in dviganja zavesti za druzbeno odgovornost v zdravstvu lahko najvec prispeva pravilno ozavescanje, planiranje in odlocanje vseh, ki so v to aktivno vkljuceni. Vsaka pravilno nacrtovana odlocitev lahko prepreci neodgovornost v prihodnosti. (Mittelmark, 2001, str. 270)

Izvajalce zdravstvenih storitev ne moremo enaciti s podjetji, ker izvajajo specificno dejavnost, ki je zelo obcutljiva zaradi poseganja v zasebnost posameznika in zelo odvisna od okolja, druzbenih in ekonomskih sprememb, razvoja znanosti in tehnologije ter novih odkritij v medicini, katerih smo v zadnjem casu delezni. Zdravstveno okolje se nenehno spreminja, uporabniki - pacienti pa morajo biti na to ustrezno pripravljeni. Kot navaja Mlakarjeva (2010) je druzbena odgovornost v zdravstvu izredno pomembna, saj je to podrocje, ki naj bi ohranjalo, izboljsevalo ali vracalo zdravje, pa vedno ni tako. Nemalokrat se interesi posameznikov pokazejo v nasprotju z druzbeno odgovornostjo vseh. (str. 27)

Ko preberemo osnovne zakone, ki zavezujejo izvajalce zdravstvenih storitev, paciente - zavarovane osebe in ZZZS, vedno dobimo obcutek, da se glavna odgovornost zacne pri posamezniku, pa naj bo to zdravnik, pacient ali zavarovana oseba. Menim, da noben napisan zakon, kodeks ali pravilnik ne more zagotoviti druzbene odgovornosti izvajalca zdravstvenih storitev, ce to ni v zavesti zaposlenih in vseh, ki so v ta krog delovanja oziroma sodelovanja vkljuceni.

Z uspesno strategijo bomo lahko druzbeno odgovornost pripeljali do te mere, da ne bo potrebno poudarjati kaj je neodgovorno. Celoten pristop zahteva dolgotrajno opozarjanje in ozavescanje posameznika in organizacij, ki pomembno vplivajo na posameznika. Zadostna in potrebna celovitost obravnave, ki je nujna za uspeh zdravstvenega sistema je danes ogrozena zaradi neustreznega delovanja zdravstvenih subjektov znotraj zdravstvenega sistema. Druzbena odgovornost postaja kljucna tudi za sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji (Mlakar, 2013, str. 99).

Z jasnimi smernicami, kaj je druzbeno odgovorno ravnanje v zdravstvenem sitemu in s sistematicnem izvajanjem le-tega, bomo v prihodnosti lahko z manjsimi sredstvi dosegli boljse rezultate, ki bodo pripomogli k boljsemu stanju posameznika in celotne druzbe.

5 Zakljucek

S prebiranjem literature, clankov in strokovnih del ugotavljamo, da je v zadnjih letih izraz druzbena odgovornost zacel dobivati pomembnejso vlogo. Druzbeno odgovorno ravnanje druzbe je brez druzbeno odgovornega posameznika neucinkovito (Kiauta, 2012, str. 112). Sklepati gre, da je nase razmisljanje se vedno zelo druzbeno neodgovorno, sicer nebi v vsakem zakonu, dokumentu, ki je temelj izvajanja zdravstvenih storitev zasledili, kako je potrebno delovati odgovorno do posameznika in posledicno do sirse druzbe.

Kako bodo to resevali izvajalci zdravstvenih storitev ni moc zaslediti. Kako to resuje ZZZS pa je napisano v Strateskem razvojnem program ZZZS za obdobje 2014 - 2019, ki je trenutno v javni razpravi in daje poudarek na kazalnikih kakovosti do zavarovanih oseb in do izvajalcev zdravstveni storitev.

Morda so ugotovitve v clanku razlog za zacetek razmisljanja o izdaji kratke brosure oziroma informativnega lista kaksne je druzbena odgovornost za boljse izvajanje zdravstvenih storitev ter hkrati informiranje, kaj moramo kot posamezniki narediti in kaksne bodo posledice za druzbeno odgovorno in neodgovorno ravnanje. Glede na to, da je vecino vsega ze napisano je potrebno narediti samo bistven povzetek, ki bi imel v daljsem casovnem obdobju tudi pozitiven ucinek.

Pri clanku sem bila omejena s podatki (ankete) oziroma je dostopnost do podatkov interne narave, ki bi pokazali dejansko zadovoljstvo uporabnikov zdravstvenih storitev in storitev ZZZS, omejena. Omejitev je bila tudi v pomanjkanju tuje literature, ki bi zajemala druzbeno odgovorno ravnanje na obmocju Slovenije.

Tema clanka je zelo siroka in bi v prihodnosti, z analizo daljsega casovnega obdobja, lahko pokazala ali so bile sprejete odlocitve o povecanju informiranja zdravstvenih subjektov o druzbeno odgovornem ravnanju, pomembno prispevala k izboljsanju delovanja zdravstvenega sistema.

References

Reference

1. Bertoncelj, A., Mesko, M., Naralocnik, A., & Nastav, B. (2011). Trajnostni razvoj organizacije: Ekonomski, druzbeno-politicni in ekoloski vidik. Ljubljana: GV zalozba.

2. Bukovec, B. (2010). Otoska rastoca strategija univerzalne odlicnosti in mojstrstva. V B. Bukovec (ur.), 22. mednarodni forum odlicnosti in mojstrstva Otocec 2010 in 14. konferenca zmagovalcev EFQM: Eticnost razmisljanja in delovanja pri uveljavljanju strategije univerzalne odlicnosti in mojstrstva, Slovenija, Otocec, 20. in 21. maj 2010 (str. 13-22). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske studije v Novem mestu.

3. Denier, V. (2005). On Personal Responsibility and the Human Right to Healthcare. Health and human rights (14), str. 224-234. Cambridge: Quarterly of Healthcare Ethics.

4. Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU. (2000). Slovar slovenskega knjiznega jezika (SSKJ). Ljubljana. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pridobljeno na http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

5. Jarc, S. (ur.). (2013). Poslovno porocilo za leto 2012. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

6. Jurca, A. (2012). Druzbena odgovornost v zdravstvu. Maribor: Doba fakulteta.

7. Kozoderc, D. (2009). Trajnovativnost. Ljubljana: Salve.

8. Kiauta, M. (2012). Z ISO 26 000 do razvoja sodelovalnosti druzbeno odgovornih subjektov. V B. Bukovec (ur.), 24. Forum odlicnosti in mojstrsta: Druzbeno odgovorno ravnanje pri uveljavljanju univerzalne odlicnosti in mojstrstva, Slovenija, Otocec, 23. maj 2013 (str. 95-112). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske studije v Novem mestu.

9. Kraljic, S. (2009). Predstavitev Zakona o pacientovih pravicah s poudarkom na omejitvah avtonomije pacienta. V P. Kokol, & H. K. Rebersek Gorisek (ur.). Pacientove pravice in dolznosti. (2009). Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede.

10. Maze, H. (2013). Organizacijsko vedenje in osnove managementa v zdravstvu. Celje: Visoka zdravstvena sola v Celju.

11. Mittelmark, B. M. (2001). Promotin social responsibillity for health: health impact assessment and healthy public policy at the community level. Health promotion international 3(16), str.269-274. Norway, Bergen: Universaty of Bergen.

12. Mlakar, T. (2010). Sistemski pristop k upravljanju. 17. strokovno srecanje ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, Slovenija, Catez, 20. - 21. maj 2010 (str. 25-32). Ljubljana: Drustvo ekonomistov v zdravstvu.

13. Mlakar, T. (2013). Pametna organizacija v zdravstveni dejavnosti. V Z. Balantic, M. Ferjan, M. Kljajic Borstnar, R. Leskovar, M. Maric, & A. Pucihar (ur.), 32. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti: Pametna organizacija, Slovenija, Portoroz, 20. - 22. marec 2013 (str. 99). Kranj: Moderna organizacija..

14. Mulej, M. (2012). Temelji druzbeno odgovornega ravnanja pri uveljavljanju univerzalne odlicnosti in mojstrstva. V B. Bukovec (ur.), 24. Forum odlicnosti in mojstrsta: Druzbeno odgovorno ravnanje pri uveljavljanju univerzalne odlicnosti in mojstrstva, Slovenija, Otocec, 23. maj 2013 (str. 5-34). Novo mesto: Fakulteta za organizacijske studije v Novem mestu.

15. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila OZZ). (2003, 27. marec). Uradni list RS st. 20/2003.

16. Splosni dogovor za pogodbeno leto 2013. (2013). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje, Zdravniska zbornica Slovenije, Zdruzenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Lekarniska zbornica Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilisc, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

17. Statut Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2001, 8. november). Uradni list RS st. 87/2001.

18. Toth, M. (2012). Socialno zdravstveno zavarovanje. Ljubljana: Slovensko zavarovalno zdruzenje.

19. Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP). (2008, 11. februar). Uradni list RS st. 15/2008.

20. Zakon o zdravstveni dejavnosti z dopolnitvami (ZZDej-UPB2). (2005, 10. marec). Uradni list RS st. 23/2005.

21. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanje z dopolnitvami (ZZVZZ-UPB3). (2006, 11. julij). Uradni list RS st. 72/2006.

22. Wikipedija. (2014, 18. januar). Druzbena odgovornost podjetij. Pridobljeno na http://sl.wikipedia.org/ wiki/Dru%C5%BEbena_odgovornost_podjetij