FUNKCIONALNE ZAHTEVE ZA BIBLIOGRAFSKE ZAPISE (FZBZ): ANALIZA UPORABNOSTI KONCEPTUALNEGA MODELA BIBLIOGRAFSKEGA SVETA1

Headnote

Oddano: 8. 5. 2009 - Sprejeto: 9. 6. 2009

Izvirni znanstveni clanek

UDK 025.3(078.7)

Izvlecek

V clanku sta predstavljeni dve studiji, povezani s konceptualnim modelom bibliografskega sveta Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ). Model FZBZ je nastal na osnovi izkusenj strokovnjakov, ni pa preverjen v praksi. Prva studija je ekspertna primerjava dveh prototipov, zasnovanih na FZBZ, FictionFinder in LibraryLabs, ki je bila izvedena januarja 2007. Ta je pokazala, da FZBZ omogoca izboljsanje prikazov, vendar obstajajo tezave pri identifikaciji entitet. Druga je raziskava miselnih modelov bibliografskega sveta, ki je prva objavljena tovrstna uporabniska studija. Sestavljena je bila iz treh nalog: razvrscanja, izdelave miselnih vzorcev ter primerjave in je bila izvedena na 30 udelezencih s podrocja Ljubljane v casu med julijem 2007 ter februarjem 2008. Izkazalo se je, da ne obstaja le en miselni model bibliografskega sveta. Razlicni posamezniki imajo praviloma razlicne miselne modele bibliografskega sveta, ki se obicajno ne skladajo popolnoma s konceptualnim modelom FZBZ. Izkazalo se je tudi, da se miselni modeli bibliografskega sveta pri posameznikih spreminjajo in so bolj podobni FZBZ, ko so posamezniki v interakciji z bibliografskim svetom. Kljub razlicnosti pa rezultati kazejo, da so v povprecju miselni modeli bibliografskega sveta podobni konceptualnemu modelu FZBZ.

Kljucne besede: funkcionalne zahteve za bibliografske zapise, bibliografski zapis, miselni modeli, konceptualni modeli

Original scientific article

UDC 025.3(078.7)

Abstract

Two studies in connection with the Functional Requirements for Bibliographic Records (FRBR) conceptual model are presented. While the model is based on experiences of experts, it is yet to have been tested in practice. The first study is an expert evaluation of two FRBR-based prototypes, FictionFinder and Library Labs, that took place in January 2007. It found that FRBR facilitates better catalogue displays, however there are still problems with identification of FRBR entities. The second study is a study of mental models of the bibliographic universe, which is the first published study of its kind. It consisted of three tasks: cards sorting, concept mapping and comparison task. It was conducted on 30 participants from the Ljubljana area in the period between July 2007 and February 2008. Results show that there is not a single mental model of the bibliographic universe. Different individuals generally have different mental models and these generally differ from the FRBR model. Also, individuals' mental models changed with the task. The more participants interacted with the bibliographic universe, the more FRBR-like their models became. Hovever, on average mental models were found to be FRBR-like.

Keywords: functional requiremnents for bibliographic records, bibliographic records, mental models, conceptual models

1 Uvod

V informacijski dobi se knjiznice soocajo z vedno vecjo kolicino informacij in gradiv, ki te informacije vsebujejo. Zato je pomembno, da knjiznicni katalogi uporabniku pomagajo najti gradivo, ki ga isce, na cim bolj ucinkovit nacin. Mnoga pomembna dela imajo knjiznice v razlicnih oblikah. Trenutno se uporabniki pri katalogih soocajo z dolgimi, nepreglednimi seznami, ki pogosto navidez nakljucno razprsijo izdaje nekega dela med izdaje drugih del. Zato bi uporabnikom pomagali prikazi seznamov, ki bi bili bolj strukturirani. Trenutna praksa v knjiznicah ne pozna orodij, ki bi omogocala konsistentnost tovrstnih prikazov. Bibliografski podatki vecinoma prav tako ne omogocajo ugotoviti, kako sta dva zapisa povezana. Zato je prisel cas za nov pogled na bibliografski svet.

Ena izmed moznih resitev je model Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ), ki so ga izdelali pod okriljem mednarodne knjiznicarske zveze IFLA in izdali leta 1998. FZBZ je konceptualni model, ki predstavlja splosen pogled na bibliografski svet (Functional..., 1998). Od takrat je naletel na mesane odzive v knjiznicarskih krogih.

Bibliografski svet je Fattahi (1997) opredelil kot celoto bibliografskih entitet in relacij med njimi. Model FZBZ je sestavljen iz entitet, njihovih atributov ter odnosov med entitetami. Posamezne entitete so v modelu FZBZ razdeljene v tri skupine. Prva skupina entitet obsega entitete, ki so proizvodi intelektualnega ali umetniskega ustvarjanja, druga entitete, ki nosijo odgovornost za vsebino, izdelavo in distribucijo ali skrbnistvo, tretja pa entitete, ki predstavljajo teme intelektualnega ali umetniskega ustvarjanja. Raziskava se je osredotocila na entitete prve skupine, ki so (po ravni abstraktnosti): delo, izrazna oblika, pojavna oblika in enota. Delo je dolocena intelektualna ali umetniska stvaritev, izrazna oblika je intelektualna ali umetniska izvedba dela, pojavna oblika je fizicna izvedba izrazne oblike, enota pa je posamezen primerek pojavne oblike. Enote so torej izvodi dolocene izdaje neke knjige (npr. moj izvod, izvod v neki knjiznici ...). Dolocena izdaja, v fizicnem smislu besede, je pojavna oblika v FZBZ. Toda knjige so vec kot le fizicni predmeti. Uporabnika lahko zanima izvirno besedilo, dolocen prevod v dolocen jezik ali pa skrajsana izdaja. Gre za razlicne izrazne oblike istega dela. Tako je izvod v neki knjiznici enota izdaje zalozbe Bantam iz leta 2003 (pojavne oblike), ki vsebuje izvirno anglesko besedilo (izrazno obliko) dela The Da Vinci Code. Trenutno katalogizacija poteka na ravni pojavne oblike, a zajema tudi atribute drugih entitet.

Kot prvi uradni model bibliografskega sveta bi FZBZ lahko v prihodnosti tvoril konceptualno osnovo za nov, boljsi ustroj katalogov. Po drugi strani pa v desetletju od izdaje se ni bil dokazan v praksi. To je zaskrbljujoce predvsem zato, ker med izdelavo modela FZBZ avtorji, kljub deklarirani uporabniski usmerjenosti modela, uporabniskih studij namenoma niso opravili, saj so bili omejeni tako casovno kot financno. S tem je ostal pomemben aspekt implementacije FZBZ relativno neraziskan. To so opazili tudi pomembni akterji na podrocju katalogizacije, npr. Working Group on the Future of Bibliographic Control pri ameriski Kongresni knjiznici (Library of Congress), ki je celo predlagal, da se ustavi delo na novih anglo-ameriskih katalogizacijskih pravilih Resource Description and Access (RDA), dokler se ne ugotovi, ali je FZBZ sploh utemeljen (On the Record, 2008). To se sicer ni zgodilo, toda vprasanje ostaja odprto, saj se vedno ne vemo, kako se bodo na FZBZ odzvali uporabniki in ali bo model FZBZ dosegel svoj cilj. Ceprav so avtorji modela FZBZ strokovnjaki z izkusnjami na podrocju dela z uporabniki in je model sel skozi proces javne revizije, se postavlja vprasanje, ali bi z izpeljavo studij uporabnikov ugotovili razlike med konceptualnim in miselnimi modeli in na tej podlagi izdelali model, ki ni omejen z obstojeco katalogizacijsko prakso in ki bolje kaze miselne strukture uporabnikov.

Ze samo koncno porocilo o modelu FZBZ opozarja, da model ni bil zasnovan kot popoln, dokoncen ali nespremenljiv, na pomanjkljivosti pa namiguje tudi dejstvo, da imajo po koncu dolgoletnega procesa izdelave modela FZBZ tako teoretiki, npr. Heaney (1997), Delsey (2005), LeBoeuf (2005), kot praktiki, npr. Kilner (2005), Hickey in O'Neill (2005), ideje, kako bi model izboljsali. Kritike so med drugim povzrocile nedavno spremembo definicije izrazne oblike v modelu FZBZ (Functional ..., 2009). Hkrati pa je nastal tudi objektno orientiran model FRBRoo (International ..., 2008), ki ni le bolj podroben, temvec prinasa tudi povsem nove entitete in razlage, predvsem pa se ukvarja s procesom nastanka bibliografskih entitet.

2 Raziskava

Opravili smo dve studiji, s katerimi smo zeleli bolje spoznati, ali je FZBZ lahko uporaben kot konceptualna podlaga katalogizaciji.

2.1 Ekspertna studija dveh prototipov

2.1.1 Ozadje

Najprej smo januarja 2007 z ekspertno studijo primerjali dva prototipa, ki sta delno zasnovana na modelu FZBZ: LibraryLabs (http://ll01.nla.gov.au/) iz avstralske nacionalne knjiznice ter OCLC-jev FictionFinder (http:// fictionfinder.oclc.org). S to studijo smo zeleli spoznati prednosti in slabosti trenutnih iniciativ na podrocju prakticne aplikacije FZBZ, ki je trenutno reducirana na t. i. frbrizacijo oz. ekstrakcijo strukture FZBZ iz obstojecih bibliografskih podatkov. Ekspertne studije, kot ugotavlja Zumrova (2000), ne morejo nadomestiti studij uporabnikov, lahko pa na poceni nacin prispevajo k izboljsanju storitev. Pred nami je podobno, a sirso in manj podrobno studijo izpeljala Martha Yee (2005).

2.1.2 Rezultati

Studija dveh frbriziranih katalogov je pokazala, da je frbrizacija mozna, a ne nujno za celotni model. Ekstrakcija entitet iz obstojecih bibliografskih podatkov je obicajno tezavna, v nekaterih primerih, pa tudi nemogoca, se posebej zaradi omejenih virov. Tudi zato FZBZ se ni zazivel v praksi. Predvsem je problematicna identifikacija izraznih oblik, tudi po popravkih v definiciji. Zato se vecina prototipov zadovolji z identifikacijo del in pojavnih oblik, tudi LibraryLabs in FictionFinder, namesto izraznih oblik pa uporabljajo skupine pojavnih oblik glede na npr. jezik ali obliko. Pri tem se je potrebno zavedati, da sta oba preucevana prototipa zasnovana na vzajemnih katalogih, kjer je vec moznosti za nekonsistentnosti kot v posameznih katalogih.

Po drugi strani pa so frbrizirani prototipi vnesli veliko mero reda v prikaze bibliografskega sveta. Napake so sicer zdaj bolj izpostavljene, predvsem v obliki napacno identificiranih entitet, ki pa niso posledica frbrizacije, temvec napak v obstojecih bibliografskih podatkih. Toda glede na to, da bibliografski zapisi niso nastali z namenom tovrstnega procesiranja, je pridobivanje entitet iz njih skoraj cudezno in kaze na pomembnost standardizacije v knjiznicarstvu. Ceprav prototip LibraryLabs na videz sledi modelu FZBZ, lahko opazimo, da so med delom in enoto tri ravni, od katerih so le pojavne oblike v skladu z modelom FZBZ, prisotna pa je tudi raven superdela. Po drugi strani je v prototipu FictionFinder velik poudarek na ravni dela, kjer so zdruzeni podatki o delu (npr. predmetne oznake) iz posameznih pojavnih oblik in tako z lahkoto lahko najdemo vse izdaje nekega dela. Toda zato so nekoliko zanemarjene pojavne oblike, saj npr. ni omogoceno iskanje po zalozniku, pa tudi seznami pojavnih oblik posameznega dela ne omogocajo enostavne identifikacije pojavnih oblik.

Frbrizirani prikazi v prototipih LibraryLabs in FictionFinder, tako kot tisti v danasnjih katalogih, sicer dajejo vtis popolnosti, ceprav morda ne omogocajo uporabnikom izvajanja vseh njihovih opravil. Toda tudi nepopolni prikazi strukture bibliografskega sveta bi morali biti boljsi od linearnih prikazov, ki jih poznamo iz danasnji katalogov. Navsezadnje smo preucevali prototipa, od katerih se pricakuje, da ju bodo se dopolnjevali in popravljali, preden bosta zares zazivela. Ekspertna studija je tako pokazala, da FZBZ sicer prinasa izboljsanje glede preglednosti del v stevilnih izdajah, vendar obstojeci prototipi ne izkoriscajo dovolj moznosti, ki jim jih model ponuja oziroma so model poenostavili. Zato tudi vecinoma se niso prinesli izboljsav, ki se jih od katalogov, utemeljenih na FZBZ, pricakuje (Leskovec, 2005). Pri tem je potrebno poudariti, da trenutno odnosi med entitetami FZBZ vecinoma sploh niso zabelezeni v katalogu.

2.2 Studija miselnih modelov

2.2.1 Ozadje

Druga, obseznejsa studija je prva uporabniska studija miselnih modelov bibliografskega sveta. Ta omogoca primerjavo miselnih modelov bibliografskega sveta s konceptualnim modelom FZBZ. Miselni modeli so »modeli, ki jih ljudje ustvarijo o samemu sebi, drugih, okolju in stvareh, s katerimi so v interakciji« (Norman, 1998, str. 17). Miselni modeli laicnih uporabnikov se obicajno razlikujejo od miselnih modelov strokovnjakov, za katere Norman uporablja izraz konceptualni model. Obicajno obstaja teznja po tem, da bi se miselni model uporabnika in konceptualni model cim bolj priblizala. Pogoste so raziskave, kjer je konceptualni model strokovnjaka ze postavljen, vprasanje pa je, kako delovanje sistema razumejo uporabniki. V primeru bibliografskega sveta je model FZBZ sicer ze izdelan, vendar bi radi preverili ustreznost konceptualnega modela, ki je obicajno privzeta kot dana. Zanimalo nas je, ali bodo miselni modeli potrdili strukturo FZBZ. Pri tem se je potrebno zavedati, da so tako bibliografski svet kot miselni modeli abstraktni in oboji prestavljajo le priblizke priblizkov resnicnega sveta (Rouse, Morris, 1986, Carlyle, 2006).

Ta studija je bila razdeljena na tri naloge: razvrscanje, oblikovanje miselnih vzorcev ter primerjavo parov knjig. Z vecjim stevilom nalog smo zeleli pridobiti bolj zaokrozen pogled na miselne modele bibliografskega sveta, hkrati pa nas je zanimalo tudi, kako se obnesejo posamezne tehnike. Studijo smo opravili s 30 udelezenci, prebivalci Ljubljane in okolice, v casu med julijem 2007 in februarjem 2008. Udelezenci so sodelovali prostovoljno in za svojo udelezbo niso dobili nikakrsnega nadomestila. Rezultate nalog smo zabelezili s fotoaparatom, komentarje udelezencev pa z zvocnim snemalnim aparatom.

Prvi dve nalogi so udelezenci opravili le z listki z opisi razlicnih entitet za deli Hlapec Jernej in njegova pravica (prva in druga naloga) ter Da Vincijeva sifra (samo prva naloga), pri zadnji pa so imeli na voljo 11 parov med seboj podobnih objektov, vecinoma knjig. Za zgled v Tabeli 1 podajamo opise na listkih za primer Hlapca Jerneja in njegove pravice.

Nobena izmed treh uporabljenih tehnik ni pogosta v knjiznicarstvu, v informacijskim znanosti pa je med njimi najveckrat uporabljeno razvrscanje. Najblizje prvi in drugi nalogi v nasi raziskavi je delo Carlylove (1999, 2001), ki se nanasa na razvrscanje pojavnih oblik, ki neposredno ali posredno izhajajo iz istega dela. Vendar so Carlylovo zanimali razlicni kriteriji razvrscanja na isti ravni, nas pa zanima le kriterij, ki razvrsti bibliografske entitete v vec ravni. Pri tretji nalogi je najblizje nasi raziskavi se neudejanjena zasnova raziskave Carlylove (2003). Glavna razlika med obema je v tem, da naj bi Carlylovo zanimala zamenljivost med dvema enotama gradiva z vidika uporabnikov s konkretno informacijsko potrebo, mi pa smo se skusali ogniti vseh povezav s knjiznico in katalogi.

Pri razvrscanju smo udelezence prosili, naj listke na podlagi kriterija konkretnosti oz. abstraktnosti opisanih primerov razdelijo v tri ali vec skupin. Ta pogoj smo postavili zato, da ne bi dobili le dveh skupin: konkretne in abstraktne. Pri tem je potrebno poudariti, da smo udelezencem tudi razlozili, da je lahko knjiga nekaj fizicnega ali pa tudi ne. Namenoma smo pri opisih primerov istih entitet poizkusili uporabiti razlicne atribute, da se udelezenci ne bi odlocali za razvrscanje na podlagi podobnosti opisov. Prav tako so bili opisi v obliki navadnih stavkov in niso spominjali na bibliografske zapise, ki bi jih udelezenci povezovali s trenutnim ustrojem katalogov. Udelezenci so morali narejene skupine tudi poimenovati. S tem smo zeleli preveriti, ce bi se dalo priti do uporabnikom bolj prijaznih poimenovanj entitet.

Pri drugi nalogi, izdelavi miselnih vzorcev, smo udelezence prosili, da na podlagi vprasanja »Kaj izhaja iz cesa?« ustvarijo povezave med listki, ki smo jih uporabili ze za razvrscanje za primer Hlapca Jerneja. Pri tem je potrebno poudariti, da smo udelezencem razlozili, da nas zanima, kako so posamezni listki povezani med seboj.

Tretja naloga, primerjava, je bila sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje, v katerih smo udelezencem zaporedoma podali 11 parov podobnih predmetov (vecinoma knjig) in jih prosili, da vsak posamezen par opisejo, primerjajo ter navedejo razloge in okoliscine, da dva predmeta v paru nista zamenljiva. Pri tem smo od udelezencev zahtevali, da ne razmisljajo le iz svojega zornega kota, temvec naj se spomnijo vseh moznih primerov, ko primerjana objekta nista zamenljiva. V drugem delu primerjave smo udelezence prosili, da so rangirali posamezne pare knjig glede na njihovo zamenljivost oz. podobnost. Ceprav so imeli udelezenci proste roke, nihce ni naredil dveh razlicnih rangiranj.

Udelezence smo na koncu tudi povprasali po njihovem mnenju o opravljenih nalogah.

2.2.2 Rezultati

Razvrscanje se je pokazalo za najmanj uspesno tehniko pridobivanja miselnih modelov v nasi raziskavi, saj so udelezenci tezko razumeli kriterij konkretnosti oz. abstraktnosti, po katerem naj bi razvrscali. Vseeno smo opazili, da so udelezenci bolj pogosto razvrstili izvirno besedilo skupaj z izvirnim delom, prevode pa s pojavnimi oblikami. Pri obeh primerih so udelezenci najpogosteje v isto skupino razvrscali pojavne oblike. Toda pri Hlapcu Jerneju so v isto skupino razvrscali le pojavne oblike v istem jeziku, medtem ko so pri Da Vincijevi sifri skupaj razvrscali vse knjizne pojavne oblike. Tisti, ki niso upostevali kriterija, so pri primeru Hlapca Jerneja vecinoma uporabili kot glavni kriterij jezik, pri Da Vincijevi sifri , kjer je bilo vec primerov neknjiznih, pa obliko. Pri tem je potrebno poudariti, da so bili pri Hlapcu Jerneju primeri taki, da so bolj poudarjali jezik (slovenscina, hrvascina, anglescina; dramatizacija), pri Da Vincijevi sifri pa tudi obliko (poleg knjig se film, zvocna knjiga; slovenscina, anglescina). Nekateri udelezenci so razvrscali tudi na podlagi skoposti oz. obsirnosti opisov. Zaradi razlicnih kriterijev udelezencev nismo mogli priti do bolj uporabnisko prijaznih poimenovanj, pogosta poimenovanja izdaj pa so razkrila, da udelezenci ne razmisljajo nujno v smislu razlik med izraznimi in pojavnimi oblikami.

Naredili smo tudi analizo parov listkov, ki so bili najpogosteje razvrsceni skupaj. Pri frekvenci 15 skupnih pojavitev smo pri primeru Hlapca Jerneja zaznali stiri razlicne skupine, ki jih lahko bezno opisemo kot:

- obe deli in slovenska izrazna oblika,

- slovenske pojavne oblike,

- izrazne in pojavne oblike v drugih jezikih,

- enote.

Pri primeru Da Vincijeve sifre pa smo pri isti frekvenci dobili tri skupine:

- knjizne pojavne oblike ter slovenska izrazna oblika,

- roman in izvirna izrazna oblika,

- film.

V obeh primerih je viden razkol med izvirno in ostalimi izraznimi oblikami.

Iz analize gruc lahko ugotovimo, da so bili miselni modeli udelezencev pri dveh sortiranjih v prvi nalogi nekonsistentni. Delno je to posledica zahtevanega kriterija, ki je od udelezencev zahteval, da preucijo celoto bibliografskega sveta v zelo teoreticnem okolju. Zato tudi ni nenavadno, da so udelezenci pretezno ugotavljali, da je bila naloga tezavna. Zanimivo bi bilo videti, ali bi se rezultati spremenili, ce bi izvedli to nalogo kot zadnjo.

Po drugi strani pa se je izdelava miselnih vzorcev pokazala za bolj uspesno, cetudi je se vedno zahtevala od udelezencev abstraktno razmisljanje. Ceprav so bili miselni modeli medsebojno relativno razlicni, je bil »povprecni« miselni model podoben FZBZ. »Povprecje« smo pridobili z upostevanjem najbolj pogostih povezav med listki. Na Sliki 1 so prikazane najpogostejse povezave, pri cemer smo zaradi preglednosti upostevali le povezave s frekvenco nad 8. Pri tem so listki (vozlisca) oznaceni z vecjimi stevilkami ter barvami, manjse stevilke ter debelina crt pa podajajo frekvence povezav.

Crne puscice na Sliki 2 so povezave, ki so v skladu s FZBZ. Na sliki je torej celotna struktura FZBZ za uporabljeni primer. Po drugi strani so z oranzno barvo oznacene pogoste povezave, ki niso predvidene v modelu FZBZ. Tako so udelezenci relativno pogosto naredili kar neposredno povezavo med izvirnim delom (9a) ter pojavnima oblikama v izvirnem jeziku (11a, 14a), poleg tega pa so dramatizacijo (10a) navezovali na izvirno besedilo (7a). Prav tako je bila relativno pogosta tudi povezava med enoto v anglescini iz leta 1930 (4) ter anglesko pojavno obliko iz leta 1990 (3a).

Pogosto odstopanje od FZBZ se je pojavilo pri pozicioniranju originalov, se posebej izvirnega besedila, visje v strukturi od ostalih listkov, kar je storilo 17 udelezencev. Med razloge za ta pojav, ki smo jih identificirali na podlagi opisov miselnih vzorcev s strani udelezencev, sodijo:

- kronoloski pogled;

- preferenca originalov, saj bi utegnili prevodi spremeniti pomen oz. potek besedila;

- osebne preference, ker nekateri udelezenci bolje obvladajo izvirni jezik (slovenscino);

- vecja pomembnost in vrednost izvirnikov kot unikatov.

Po drugi strani pa je nekaj odstopanja od FZBZ mozno razloziti s spregledi. Nekateri udelezenci so npr., verjetno nenamerno, medsebojno zamenjali listke, predvidoma, ker jih niso dovolj dobro prebrali. Drugi so bili ocitno se pod vplivom prve naloge, saj so prakticno opravili le razvrscanje na podlagi drugega kriterija.

Opravili smo tudi analizo gruc z Wardovo metodo, ki je razkrila tri gruce: v prvi (13 udelezencev) je bila jasno vidna povezava med delom (na Sliki 3 oznacenim z 9) in izvirno izrazno obliko (7) ter med izvirno izrazno obliko (7) in obema slovenskima pojavnima oblikama (11,14) (glej Sliko 3). Po drugi strani je bila povezava dela (9) s tujima izraznima oblikama (1,13) relativno sibka. Pri drugi gruci (prav tako 13 udelezencev) sploh ni bilo povezav med izvirno izrazno obliko (7) ter slovenskima pojavnima oblikama (11,14), ki so jih nadomestile neposredne povezave od dela (9) k tema pojavnima oblikama (glej Sliko 4). Pri preostalih dveh jezikih so povezave od izraznih oblik k pojavnim oblikam mocne. Tretja gruca je bila relativno majhna (4 udelezenci), povezave pa na videz nimajo nic skupnega s FZBZ.

Rezultati prve in druge naloge kazejo, da bi bilo morda potrebno razmisljati o posebni obravnavi izvirnih izraznih oblik v konceptualnih modelih bibliografskega sveta. FRBRoo, objektno orientirana razlicica FZBZ, ki je mnogo bolj detajlna in uposteva tudi proces nastajanja dela, vsebuje to razlikovanje.

Pri tretji nalogi so udelezenci v povprecju rangirali pare knjig v skladu s FZBZ. V Tabeli 2 lahko vidimo, da so dva para, kjer ni bilo opaziti vecjih razlik, udelezenci v povprecju imeli za para, kjer sta predmeta najbolj zamenljiva (enoti). Sledili so pari, kjer je bila glavna razlika v izdaji (pojavni obliki). Nato so sledili primeri, kjer je bila glavna razlika v jeziku (izrazni obliki). Najmanj zamenljiva pa sta bila v povprecju za udelezence objekta v dveh primerih, kjer je slo za film in knjigo (deli). Tudi za mejni primer dveh ucbenikov, ki sta bila izdana z 20-letnim zamikom (Economics), se je v povprecju izkazalo, da ju udelezenci smatrajo za izrazni obliki, v skladu z modelom FZBZ. Na podlagi intervjujev se je izkazalo tudi, da so besedilo, vsebina in medij med najbolj opaznimi elementi, ki so pomembni za ugotavljanje zamenljivosti dveh podobnih objektov.

Dobili smo tudi dva konsistentna, a zelo razlicna pogleda na adaptacije knjizevnih del za druge medije. V tretji nalogi je vecina udelezencev menila, da sta knjiga in film najmanj zamenljiva, in s tem namignila, da gre za drugo delo. V drugi nalogi pa je vecina postavila dramatizacijo nizje v drevesu od dela. Slednje je lahko posledica vprasanja pri drugi nalogi ter pomanjkanja izkusenj udelezencev pri izrazanju svojih miselnih modelov v omejenem okolju. Zato bi bilo zanimivo videti, kaksni bi bili rezultati, ce bi v tretji nalogi uporabili tudi primer dramatizacije oziroma pri drugi nalogi primer filma.

Rezultati studije kazejo, da posamezniki nimajo samo enega miselnega modela bibliografskega sveta. To po eni strani pomeni, da se miselni modeli posameznikov naceloma razlikujejo med seboj ter od konceptualnega modela FZBZ. Po drugi strani pa so se miselni modeli tudi spreminjali s situacijo. Pri bolj konkretnih nalogah, kjer so posamezniki bili bolj v interakciji z bibliografskim svetom in o njem bolj razmisljali, so bili miselni modeli bibliografskega sveta bolj podobni FZBZ. Ocitno posamezniki, ki niso knjiznicarji, ne razmisljajo veliko o bibliografskem svetu. Po drugi strani pa se nasa opazanja delno tudi skladajo z ugotovitvami Christine Borgman (1985), da imajo lahko posamezniki z ustvarjenimi miselnimi modeli tezave z njihovim izrazanjem.

Vsaj dve nasi ugotovitvi podpirata uporabo FZBZ kot osnove za katalogizacijo. Pri drugi nalogi smo ugotovili, da so najbolj pogoste povezave vecinoma tiste, ki bi jih ustvarili tudi na podlagi FZBZ. Poleg tega so si bili med seboj najbolj podobni prav tisti miselni modeli, ki so bili najblizje FZBZ. Se bolj FZBZ podpirajo rezultati rangiranja po zamenljivosti podobnih predmetov pri tretji nalogi. Vse kaze, da bi FZBZ moral biti uporaben kot konceptualna osnova za katalogizacijo, ce se dovolj dobro posvetimo njegovi implementaciji.

Ta studija je prvi korak k boljsemu razumevanju miselnih modelov bibliografskega sveta, vendar se je potrebno zavedati, da je bila izvedena v zelo omejenem obsegu in na geografsko ozkem podrocju. Izkazalo se je, da bi se to metodologijo z manjsimi spremembami dalo uporabiti tudi za nadaljnje studije, ki so se vedno zazelene in tudi nujno potrebne. Predvsem bi pridobili z bolj strukturiranimi intervjuji in jasnejsimi navodili, ceprav se je potrebno zavedati, da se v doloceni meri zmedi ne moremo izogniti, ce ne zelimo vplivati na rezultate raziskave.

Iz metodoloskega vidika je zanimivo, da je graf z najvecjimi frekvencami povezav pokazal podobnost s FZBZ pri drugi nalogi. Glede na to, da se z individualnih grafov te podobnosti ni dalo razbrati, sta ta metoda in nacin sumiranja rezultatov priporocljiva tudi za identifikacijo vzorcev na drugih podrocjih. Tako bi ju lahko uporabili pri pridobivanju miselnih modelov informacijskega prostora, npr. pri nacrtovanju spletisc, kjer se trenutno pogosteje uporablja razvrscanje, ki pa ne omogoca pridobivanja celotne strukture.

3 Zakljucek

S studijo miselnih modelov smo koncno dobili prve preverljive indikacije o ustreznosti FZBZ. Nasi rezultati kazejo, da je v povprecju FZBZ primeren konceptualni model bibliografskega sveta tudi z vidika uporabnikov.

Vendar pa za razumevanje vpliva FZBZ ni dovolj le raziskovanje miselnih modelov.

Podrobno je potrebno pogledati tudi aplikacije FZBZ. Frbrizirane in na novo zgrajene kataloge, zasnovane na FZBZ, je smiselno preuciti z ekspertno evalvacijo, kot npr. z naso studijo dveh frbriziranih katalogov, predvsem pa s studijami uporabnikov. Prav tako bi morali izvesti studije entitet FZBZ v povezavi z realnimi uporabniskimi potrebami, pa tudi studije moznih prikazov katalogov, ki temeljijo na FZBZ.

Ko bodo sprejeli nova katalogizacijska pravila, ki upostevajo FZBZ, se bo zacelo novo poglavje v implementaciji FZBZ, kjer naj bi frbrizirani obstojeci bibliografski podatki ziveli ob boku novo ustvarjenih podatkov o entitetah. Pricakujemo, da se bo z belezenjem odnosov mocno izboljsala predvsem uporaba kataloga za uporabnika.

To je pomembno, saj se tradicionalni racunalniski katalogi po uporabnosti danes le tezko kosajo z modernejsimi resitvami, ki prihajajo izven knjiznic. Uporabniki raje uporabljajo preprostejsa orodja, npr. spletni iskalnik Google, medtem ko knjiznice zaobidejo. Ceprav imajo knjiznice potencialno mocna orodja, ki pa jih vecinoma znajo uporabljati le knjiznicarji, bodo o usodi knjiznic odlocali koncni uporabniki.

V 21. stoletju zivimo v informacijski dobi, kjer je dostop do pravih informacij pomemben dejavnik v gospodarstvu. Na trgu informacij je mozno dobro zasluziti, zato je na trgu vedno vec ponudnikov informacij. Knjiznice sicer imajo konkurencne prednosti, npr. normativno kontrolo, a brez izboljsanih storitev bodo vedno tezje privabljale uporabnike, ki so vajeni hitrih informacijskih resitev.

Uporaba FZBZ kot podlage za katalogizacijo je potencialna izboljsava, ki lahko uporabnikom prinese lazji dostop do brezplacnih informacij, knjiznicam pa staro slavo. Glede na to, da rezultati nase raziskave kazejo, da naj bi v povprecju uporaba FZBZ pomagala uporabnikom, se lahko nadejamo vecje uporabe knjiznic in bolj svetle prihodnosti zanje.

Sidebar

PISANSKI, Jan, Maja ZUMER. Functional requirements for bibliographic records (FRBR): an analysis of usability of control model of the bibliographic universe. Knjiznica, Ljubljana, 53(2009)1-2, p. 61-76

Footnote

1 Clanek predstavlja glavne ugotovitve raziskave, opravljene za potrebe doktorske disertacije Jana Pisanskega na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

References

Bibliografija

1. Ayres, M. (2005). Case Studies in Implementing Functional Requirements for Bibliographic Records [FRBR]: AustLit and Music Australia. The Australian Library Journal. 54 (1), 43-54.

2. Borgman, C. (1985). The User's Mental Model of an Information Retrieval System. V: SIGIR '85: Proceedings of the 8th annual international ACM SIGIR conference on Research and development in information retrieval (str. 268-273).

3. Carlyle, A. (1999). User Categorisation of Works: Toward Improved Organisation of On-Line Catalogue Displays. Journal of Documentation, 55 (2), 184-208.

4. Carlyle, A. (2001). Developing Organized Displays for Voluminous Works: A Study of User Clustering Behaviour. Information Processing & Management, 35 (5), 677-699.

5. Carlyle, A. (2003). User Perspectives of Works. Pridobljeno 14. 1. 2009 s spletne strani http://dlist.sir.arizona.edu/archive/00000272/01/CarlyleWorksandUsers.pdf

6. Carlyle, A. (2006). Understanding FRBR as a Conceptual Model: FRBR and the Bibliographic Universe. Library Resources & Technical Services. 50 (4), 264- 273.

7. Delsey, T. (2005). Modeling Subject Access Extending the FRBR and FRANAR Conceptual Models. Cataloging & Classification Quarterly, 39 (3/4), 49-62.

8. Fattahi R. (1997). The relevance of cataloguing principles to the online environment; an historical and analytical study. Doctoral thesis. Sidney: University of New South Wales. Pridobljeno 5.3.2006 s spletne strani http://profsite.um.aci.ir/ ~fattahi/thesis1.htm

9. Functional Requirements for Bibliographic Records: final report (1998). München: KG Saur.

10. Functional Requirements for Bibliographic Records: final report (2009). Pridobljeno 9. 3. 2009 s spletne strani http://www.ifla.org/VII/s13/frbr/frbr_2008.pdf

11. Heaney, M. (1997) Time is of the essence. 11 August 1997. Pridobljeno 26. 11. 2008 s spletne strani http://www.bodley.ox.ac.uk/users/mh/time978a.htm.

12. Hickey, T. & O'Neill, E. (2005). FRBRizing OCLC's WorldCat. Cataloging & Classification Quarterly, 39 (3/4), 239-251.

13. International Working Group on FRBR and CIDOC CRM Harmonisation (2008). FRBR object oriented definition and mapping to FRBRER (version 0.9 draft). Pridobljeno 20. 2. 2009 s spletne strani http://cidoc.ics.forth.gr/docs/frbr_ oo/frbr_docs/FRBR_oo_V0.9.pdf

14. Kilner, K. (2005). The AustLit Gateway and Scholarly Bibliography: A Specialist Implementation of the FRBR. Cataloging & Classification Quarterly, 39 (3/4), 87-102.

15. Le Boeuf, P. (2005). Musical Works in the FRBR Model or »Quasi la Stessa Cosa«: Variations on a Theme by Umberto Eco. Cataloging & Classification Quarterly, 39 (3/4), 1-14.

16. Leskovec, M. (2005). Delo, izrazna oblika, pojavna oblika: kaj uporabniki res iscejo?. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

17. Norman, D. (1998). The design of everyday things. London: MIT Press.

18. Rouse, W. & Morris, N. (1986). On Looking Into the Black Box: Prospects and Limits in the Search for Mental Models. Psychological Bulletin, 100 (3), 349- 363.

19. Yee, M. (2005). FRBRization: A Method for Turning Online Public Finding Lists into Online Public Catalogs. Information Technology and Libraries, 24 (2), 77-95.

20. On the Record (2008). Pridobljeno 19. 1. 2009 s spletne strani http:// www.loc.gov/bibliographic-future/news/lcwg-ontherecord-jan08-final.pdf.

21. Zumer, M. (2000), User interface on CD-ROM: results of a survey. Program, 34 (3), 281-290.