Content area
Full Text
ANDREJ PLETERSKI: Kulturni genom: Prostor in njegovi ideogrami miticne zgodbe.1 Zalozba ZRC (Zbirka Studia mythologica Slavica. Supplementa; 10). Ljubljana 2014, 408 str.
Obsezna monografija Andreja Pleterskega s svojimi 408 stranmi je eno temeljnih sodobnih del, ki prinasa rekonstrukcijo (pra)slovanske mitologije. Kar avtorja ze tradicionalno loci od vecine drugih raziskovalcev, ki so skusali rekonstruirati (pra)slovansko mitsko zgodbo, in zaradi cesar velja za uveljavitelja inovativnega pristopa, je njegova metodologija, ki izhaja iz arheologije. Zanj je najdba krajina, le da za razliko od klasicnih arheologov Andrej Pleterski najdb ne razume kot snovnih artefaktov v krajini, temvec kot ljudsko izrocilo, ki se navezuje na krajino.
Njegova raziskava temelji na sintezi in analizi nekaterih temeljnih del, ki rekonstruirajo (pra)slovansko mitologijo (avtorjev Vitomirja Belaja, Radoslava Katicica, Mirjam Mencej), pri cemer vec kot 800 pripovednih enot analizira v svojem skoraj matematicnem stilu ter jih na koncu preveri in pojasni s prostorskim modelom t. i. mitske krajine. Poleg temeljnih znanstvenih del so na njegove raziskave odlocilno vplivala ustna izrocila t. i. stare vere, ki sta mu jih predala pokojni Joze Cop in Pavle Medvescek. Slednji je na raziskave bistveno vplival z znanjem o trocanu, tj. sistemu predkrscanskega verovanja v tri osnovne sile narave (ogenj, voda, zemlja), v skladu s katerim so ljudje nekdaj ziveli in si urejali svoj zivljenjski prostor.
V uvodu avtor vpelje nov pojem, tj. kulturni genom. Ce bioloski genom doloca biolosko pojavo, kulturni genom doloca nas kulturni izraz. Gre za sklop spoznanj o delovanju sveta in pravil, ki izhajajo iz njih ter urejajo zivljenje posameznika in skupnosti. Ko ljudje spoznanja o delovanju sveta ubesedijo, dobimo mitsko zgodbo, medtem ko je snovni vidik kulturnega genoma mitska krajina. Andrej Pleterski mitsko krajino pojasni kot obliko kulturne krajine, ki so jo ljudje oblikovali v skladu s svojimi mitskimi predstavami in verjeli, da lahko prek nje obvladajo moci narave, zaradi cesar so ustvarili ideograme krajine. Po njegovem mnenju so ljudje skusali obvladati in upravljati z mocmi narave na tri nacine - s tekstualnim (miselnim) modelom (urokom, caranjem ipd.), miselnim modelom dejanja (obredom) in miselnim modelom prostorov in slik (cari, ideogrami) - torej tudi z mitsko zgodbo in mitsko krajino.
Na osnovi analize strukture ogromnega stevila pripovedi, ki jih dojema kot fragmentirane ostanke mitskega izrocila, avtor rekonstruira osnovno strukturo (pra)slovanske mitske zgodbe. V tej strukturi...