Content area
Full Text
1. UVOD
Pravo ni staticno, ampak se v casu spreminja. Spremembe pravnih pravil pomenijo odziv na spremembe v druzbeni stvarnosti. Pogosto se zgodi, da institut po letih razvoja prevzame precej drugacno vlogo, kot jo je imel ob svoji uveljavitvi. Lep primer tovrstne evolucije prava je pravilo glede cezmernega prikrajsanja (latinsko laesio enormis), cigar razvoj je predstavljen vtem clanku.
Slovenska zakonodaja vsebuje to pravno pravilo v 118. clenu Obligacijskega zakonika (OZ).1 Pravilo samo paje precej starejse, saj je nastalo ze v Rimskem cesarstvu v tretjem stoletju. Izhajajoc iz tezkega polozaja kmetov je pravilo o cezmernem prikrajsanju sprva urejalo le zelo ozek spekter prodajnih pogodb, in sicer prodajo zemljisc. Preko srednjeveske pravne doktrine, ki je uporabo instituta razsirila na stevilne druge tipe pogodb, je ta v nekaterih pravnih sistemih, med drugim tudi v slovenskem, prezivel vse do danasnjih dni.
Dolga tradicija nekega instituta pa na drugi strani ne pomeni nujno, da ta predstavlja nepogresljivo komponento pravnega sistema. Tudi v primeru instituta laesio enormis so se pojavili dvomi o njegovi potrebnosti, ki so v nekaterih drzavah celo pripeljali do izkljucitve instituta iz nacionalnega civilnega zakonika. V clanku born tako orisal razvoj instituta cezmernega prikrajsanja, predstavil relevantno slovensko pozitivno pravo, v sklepnem poglavju pa se bom posvetil smiselnosti nadaljnjega obstoja obravnavanega instituta v slovenskem pravu.
2. RAZVOJ INSTITUTA LAESIO ENORMIS DO OBDOBJA VELIKIH KODIFIKACIJ CIVILNEGA PRAVA (19. STOLETJE)
2.1. Nastanek instituta cezmernega prikrajsanja
Klasicno rimsko pogodbeno pravo je slonelo na ideji ekonomskega liberalizma in zasebne avtonomije ter je kot tako predvsem postavljalo okvir za pogodbeno dogovarjanje strank.2 Strankam prodajne pogodbe ni postavljalo nobenih omejitev pri dolocanju visine kupnine. Nasprotno, kot pogoj za veljavnost prodajne pogodbe je zahtevalo zgolj, da je cena resnicna (verum pretium) in dolocena oziroma dolocljiva (certum pretium), ni pa zahtevalo, da mora biti cena tudi pravicna (iustum pretium).3 Sodnisko presojanje protidajatve, ki sta jo sporazumno dolocili pogodbeni stranki dvostranskega obligacijskega razmerja, so namrec rimski pravniki razumeli kot neprimeren poseg v pravico strank, da sami dolocata pogoje pravnega posla glede na vsakokratne okoliscine posla in glede na svoje potrebe.
Ob koncu tretjega stoletja pa se je v Rimskem cesarstvu pojavila huda gospodarska kriza, povezana z visoko inflacijo. Zaradi tezkega gospodarskega polozaja je bilo veliko kmetov prisiljenih zapustiti svojo zemljo, kar so kupci zemljisc izkoristili za znizanje prodajne...