Content area
Full Text
Razprava ob analizi konceptov subjekta in resnicnosti v romanu A Tale for the Time Being Ruth Ozeki v luci znacilnosti, ki se izrisujejo v teoretskih obravnavah postmodernih druzb in kultur, ponuja razmislek o ucinkih novih druzbenozgodovinskih razmer in menjave dominantnega medija na romanopisje in vlogo knjizevnosti na splosno.
Kljucne besede: ameriska knjizevnost / ameriski roman / postmoderna / Ozeki, Ruth: A Talefor the Time Being / resnicnost / hiperresnicnost / hipertekst / fraktalni subjekt
Uvod
Roman kanadsko-ameriske pisateljice, reziserke in zen-budisticne duhovnice Ruth Ozeki A Tale for the Time Being1 (2013) je za obravnavo s stalisca sprememb, ki jih v knjizevnost in zlasti v roman prinasa ugotovljivi postmoderni druzbenozgodovinski ustroj, zanimiv zlasti zato, ker se formalno-vsebinsko, marketinsko in glede na nagrade, za katere se je potegoval oziroma jih osvojil, uvrsca v mainstreamovsko, nezanrsko pisanje.2 Umestitev se zdi ustrezna, saj avtorica v delu veristicno popisuje dogajanje v prepoznavnih prostorih in casih, protagonisti, kot tudi njihove izkusnje in ravnanje, so prepricljivi, z njimi se lahko poistovetimo. Hkrati pa je vecpomenskost naslova znacilna tako za zgodbo, ki jo je nemogoce linearno in kavzalno povzeti ter osmisliti z jasnim koncem, kot za dogajalne resnicnosti, za katere se izkaze, da jih ne moremo prostorsko in casovno umestiti. Pripovedne linije se mnozijo v vse smeri, se pri tem medsebojno povezujejo in hkrati odpirajo vedno nove prostore za popisane dogodke in njihove resnicnosti. Podobno nejasne so tudi kategorije avtorja, pripovedovalca, literarnih oseb in bralca, saj se posamezne vloge in pripadajoce identitete - podobno kot dogajalni svetovi oziroma resnicnosti - ves cas mnozijo oziroma prehajajo iz ene v drugo.
Izhodisce nase razprave je prav paradoks, da roman deluje realisticno v smislu veristicnega zrcaljenja sodobnih izkusenj posameznikov kljub izrazito nelinearni, mrezni in fluidni strukturi dogajalnih resnicnosti in literarnih subjektov, pa tudi zunanje in notranje forme. Vendar je situacija paradoksalna zgolj s stalisca novoveskega razumevanja resnicnosti in subjekta v njej. Tako postane tretji roman Ruth Ozeki zanimiv za obravnavo s stalisca ustrezanja znacilnostim drugacnega druzbenozgodovinskega ustroja.
V razpravi bomo literarne svetove in resnicnosti, literarni subjekt ter zunanjo in notranjo formo romana analizirali z vidika ustrezanja znacilnostim, ki jih teoretiki postmoderne na podlagi ekonomskih, politicnih, kulturnih in druzbenih procesov zadnjih sedmih desetletij izpostavljajo kot paradigmaticne principe obstoja in delovanja postmodernih druzb in kultur. S tem...