Content area
Full text
Odgovor na vprasanje, kaksen je odnos do znanja v druzbi znanja, se zdalec ni enostaven, saj je odvisen od tega, kako razumemo odnos, kako znanje in kako druzbo znanja. Sploh pa, ali je misljen dejanski ali deklarativen odnos do znanja? A naj bo misljen prvi, drugi ali oba, v vsakem primeru ostaja odprto vprasanje, ali gre za odnos do znanja v dejanski druzbi znanja ali pa za odnos do znanja v ne-dejanski druzbi znanja, to se pravi, v druzbi, ki sicer samo sebe vidi ali zeli prikazati kot druzbo znanja, v resnici pa kot taka ne obstaja oziroma obstaja le kot fikcija? Zdi se, da je se najmanj problematicna predpostavka, da gre za vprasanje o dejanskem odnosu do znanja v druzbi, ki se ni druzba znanja, zeli pa to postati. Toda cigav odnos je pri tern misljen? Politike? Gospodarstva? Javnosti? Sol? Uciteljev? Ucencev? Starsev? In kako se ta odnos do znanja kaze? Po katerih merilih naj ga presojamo? Sploh pa, ali gre res za odnos do znanja v strogem pomenu besede in ne morda tudi za odnos do vednosti, prakticne modrosti, kompetenc ali verjetja?
V tej kratki razpravi se bom omejil le na nekatere vidike te problematike. Obravnaval bom zgolj odnos politike do znanja v druzbi, ki je v politicnih dokumentih opredeljena kot druzba znanja. Iz tega je razvidno, da je predmet analize v tem spisu zelo omejen, kljub temu pa je se vedno preobsezen, da bi ga bilo mogo ce kolikor toliko celovito ali podrobno obravnavati. Zato ni ta analiza nie vec kot poizkus grobega orisa dolo cene konceptualne mreze, ki omogoca razkriti nekatere znacilnosti obravnavane problematike, ki bi drugace ostale bolj ali manj prikrite pod bliscem politicnega leporeeja. Pri tem jemljem kot predpostavko, da so - ko je govora o odnosu do znanja - z odnosom pravzaprav misljena stalisca, vrednotenje in ravnanje. Prav tako predpostavljam, da je tako razumljen odnos verjetno precej razlicen pri razlicnih osebah (ucitelji, ucenci, znanstveniki, politiki itd.) in ustanovah (univerze, raziskovalni instituti, podjetja, politicne stranke, vlade, parlamenti itd.) ter da je ta odnos seveda lahko razlicen tudi znotraj vsake od teh kategorij. Se vec: do razlike - denimo med deklariranimi stalisci in ravnanjem - lahko pride tudi pri eni in isti osebi ali instituciji. To pomeni, da tudi v...