Opis prvih najdb nimfnega netopirja (Myotis alcathoe) v Sloveniji

Headnote

Izvlecek. V prispevku podajamo opis prvih najdb nimfnega netopirja (Myotis alcathoe) v Sloveniji. Samec in dve samici te vrste so bili ujeti ob mlaki pri Rdecem kamnu sredi starih bukovih-jelovih gozdov na Kocevskem rogu, kjer je bilo zabelezeno se 16 drugih vrst netopirjev. Nimfni netopir je 30. vrsta netopirjev v Sloveniji. Predvidevamo, da je razsirjen po starih listopadnih gozdovih, kar pa bodo lahko potrdile le nadaljnje terenske raziskave v povezavi z genetskimi metodami.

Kljucne besede: nimfni netopir, morfologija, gozd, Kocevski rog, Slovenija

Abstract. DESCRIPTIONS OF FIRST RECORDS OF MYOTIS ALCATHOE IN SLOVENIA - We present first observations of Myotis alcathoe in Slovenia. A male and two females of this species were mistnetted at a pond surrounded by an old full-grown beech-fir forest near Rdeci kamen (Kocevski rog), where other 16 bat species were found as well. Myotis alcathoe is the 30th bat species in Slovenia, and we assume that it inhabits other similar old broadleaf forests as well, which could be confirmed by further fieldwork coupled with genetic testing.

Key words: Myotis alcathoe, morphology, forest, Kocevski rog, Slovenia

Uvod

Preucevanje biodiverzitete je nemogoce brez poznavanja vrst. Biodiverziteta kot zivljenjska in zlasti vrstna raznolikost pa je primarno domena biogeografije, bioloske znanosti, ki tudi z ekoloskimi in zgodovinskimi dejavniki razlaga porazdelitev zivih bitij (Mrsic 1997). Podatki o razsirjenosti vrste ter posledicno o njenih specificnih potrebah so osnova za varstveno biologijo, saj brez potrditve pojavljanja vrste na nekem obmocju ni mogoce nacrtovati ucinkovitih ohranitvenih ukrepov. Poznavanje stevila vrst se je v zadnjem desetletju mocno izboljsalo z uvedbo razlikovanja vrst s pomocjo molekularnih analiz genetskih zapisov. V Evropi, na primer, so pri redu netopirjev (Chiroptera) izkljucno na podlagi morfoloskih metod zadnji novi vrsti netopirjev opisali ze v sestdesetih letih 20. stoletja (Dietz et al. 2007) in od takrat je kar do devetdesetih let veljalo, da na celinskem ozemlju Evrope zivi 30 vrst netopirjev (npr. Schober & Grimberger 1993). Atlas sesalcev Evrope je na celinski Evropi tako obravnaval se enako stevilo vrst, vendar se je ze domnevalo, da tu zivi verjetno zivi vsaj se ena vrsta (Mitchel-Jones et al. 1999). Genetske metode so v naslednjih letih pokazale veliko verjetnost o pojavljanju kripticnih vrst, ki se od sestrskih malce razlikujejo le po zunanji morfologiji, ocitno pa so razlicni njihovi genetski zapisi (Mayer & Helversen 2001). Leta 2007 Dietz et al. (2007) nastevajo za Evropo brez otokov 35 vrst netopirjev, Mayer et al. (2007) pa so ze predvidevali moznost dodatnih vrst. Med novo opisanimi vrstami je tudi nimfni netopir (Myotis alcathoe von Helversen & Heller, 2001), sestrska vrsta brkatega netopirja (Myotis mystacinus (Kuhl, 1817)). Vrsto so opisali na osebkih iz Grcije in Madzarske (Helversen et al. 2001) in je bila kmalu najdena tudi na Slovaskem in Ceskem, v Poljski, Bolgariji, Nemciji, Svici, Franciji, Spaniji in Albaniji (Benda et al. 2003, Niermann et al. 2007, Lucan et al. 2009) in mnogih drugih evropskih drzavah (Wikipedia 2011). Najden je bil v vseh sosednjih drzavah, poleg Madzarske tudi na Hrvaskem (Croatian Natural History Museum Bat Group 2006), v Avstriji (Spitzenberger et al. 2008) in Italiji (Parco Nazionale della Majella 2008). Glede na tako razsirjenost nimfnega netopirja sta ze Koselj & Aupic (2001) predvidevala, da zivi tudi v Sloveniji, kasneje pa so na podlagi porocila Presetnik et al. (2007) kratko navedbo o pojavljanju v Sloveniji objavili Presetnik et al. (2009a). Namen tega prispevka je objaviti nekatere podrobnosti o tej in sledecih najdbah nimfnega netopirja v Sloveniji.

Material in metode

Kocevski rog je 25 km dolgo in 14 km siroko dinarsko planotasto pogorje v juzni Sloveniji. Vecina ozemlja lezi v visinskem pasu med 600 in 1000 metrov (Perko et al. 1999). Povrsje je zakraselo z mnogo jamami, tekocih vod skoraj ni, obstajajo le majhni studenci ter umetno narejene mlake. Podnebje je celinsko, povprecna letna temperatura je med 6 in 8 °C, najtoplejsi je mesec je julij, ko se ogreje na 14 do 16 °C. Padavine so med letom dokaj enakomerno razporejene, povprecno na leto pa je od 1300 do 1400 milimetrov padavin (Perko et al. 1999). Naselij prakticno ni, gostota poselitve je manjsa kot 3 ljudi na km2 (Perko 1998, Perko et al. 1999). Kocevski rog je skoraj popolnoma porasel z bukovo-jelovimi gozdovi, v katerih prebivajo tri vrste velikih zveri: medved, volk in ris. Zabelezenih je bilo tudi 19 vrst netopirjev (Krystufek 1997, Presetnik & Govedic 2006, Presetnik et al. 2009).

Pri opuscenem zaselku Rdeci kamen na nadmorski visini 866 m na severu Kocevskega roga lezi ob gozdnem robu priblizno 8 × 10 m velika mlaka, ki je bila predlagana za redno mesto spremljanja stanja (monitoring) izbranih vrst netopirjev z metodo mrezenja (Presetnik et al. 2007). Tretjina mlake je bila tik ob bregu gosto zarascena z drevjem in grmovjem, ki je segalo tudi nad vodno gladino. Okrog preostalih dveh tretjin mlake smo v mesecu avgustu v letih 2007-2011 (Presetnik et al. 2007, 2009b, 2011) postavili 21 m dolge in c. 4 m visoke najlonske mreze, kakrsne uporabljajo tudi za lovljenje ptic (Gaisler 1973, Kunz & Kurta 1990). V letu 2007 smo mrezili od soncnega zahoda do soncnega vzhoda naslednjega dne, vsa preostala leta smo mrezenje zakljucili 5,5 ure po soncnem zahodu. Ujetim netopirjem smo dolocili vrsto, spol in reprodukcijsko stanje (Anthony 1990, Racey 1990) ter s kljunastim merilom na 0,1 mm natancno opravili nekaj telesnih meritev (Diezt & Heleversen 2004) in jih stehtali na 0,5 g natancno. Netopirje smo cim hitreje izpustili in ob tem z ultrazvocnim detektorjem (Pettersson D 240x) z nacinom 10-kratne upocasnitve casa in digitalnim snemalnikom (Marantz PMD 670) posneli njihove ultrazvocne klice. Netopirjem iz skupine brkatih netopirjev (Myotis mystacinus s. lat.) smo leta 2007 z endopatagija vzeli delcek opne, ki smo ga spravili v fiolo z 90-odstotnim alkoholom, in jih poslali v nadaljnjo analizo dr. Friederju Mayerju z Museum für Naturkunde, Leibniz-Institut für Evolutions- und Biodiversitätsforschung Humboldtove univerze v Berlinu. Raziskave so bile opravljene v skladu z dovoljenjem Agencije Republike Slovenije za okolje (st. 35701-80/2004 in st. 35601- 35/2010 - 6).

Rezultati

Med mrezenjem s 24. na 25. avgust 2007 smo vmrezili tudi odraslega samca iz skupine brkatih netopirjev (Sl. 1). Nekatere meritve morfoloskih znakov so bile na zgornji meji mer, ki jih za nimfnega netopirja podajajo Dietz & Helversen (2004) in Dietz et al. (2007) (Tab. 2), cingulum tretjega zgornjega premolarja pa ni bil ociten. Samec ni imel zelo temnega - skoraj crnega obraza, ki je znacilen za brkatega netopirja (Myotis mystacinus s. str.) in je po videzu malo spominjal na majhnega obvodnega netopirja (M. daubentonii). Zato smo na terenu osebku pripisali status taksona Myotis mystacinus s. lat. Rezultati kasnejsih genetskih analiz, ki jih je opravil dr. Mayer, so pokazali, da je vmrezen samcek nedvomno pripadal vrsti nimfnega netopirja (Myotis alcathoe von Helversen & Heller, 2001). V kasnejsih letih smo v noci 13./14. avgusta 2008 in v noci 16./17. avgusta 2011 ujeli po eno odraslo samico, ki sta glede na stanje seskov v istem letu tudi dojili. Njune mere so podane v Tab. 1.

Nimfni netopir je tako 17. vrsta netopirjev, zabelezena ob mlaki Rdecem kamnu oz. 19. vrsta netopirjev, najdena na obmocju Kocevskega roga (Krystufek 1997, Presetnik & Govedic 2006, Presetnik et al. 2009a). Druge vrste netopirjev, zabelezene ob mlaki pri Rdecem kamnu v letih 2003-2011 so bile: veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum), juzni podkovnjak (R. euryale), navadni netopir (Myotis myotis), velikouhi netopir (M. bechsteinii), resasti netopir (M. nattereri), vejicati netopir (M. emarginatus), Brandtov netopir (M. brandtii), brkati netopir (M. mystacinus), obvodni netopir (M. daubentonii), navadni mracnik (Nyctalus noctula), gozdni mracnik (N. leisleri), mali netopir (Pipistrellus pipistrellus), drobni netopir (P. pygmaeus), pozni netopir (E. serotinus), rjavi uhati netopir (Plecotus auritus) in sirokouhi netopir (Barbastella barbastellus). Najdba brkatega netopirja, ki ga za mlako pri Rdecem kamnu navajata Presetnik & Govedic (2006), je zanesljiva glede na preverjene fotografije zivali.

Razprava

Samec nimfnega netopirja, vmrezen nad mlako pri Rdecem kamnu leta 2007 in potrjen z genetsko analizo, je prva zanesljiva najdba te vrste v Sloveniji. Stalno pojavljanje in razmnozevanje te vrste potrjujeta v letih 2008 in 2011 na istem mestu vmrezeni odrasli samici nimfnega netopirja. Nimfni netopir je tako 30. vrsta netopirjev, zabelezena v Sloveniji, oz. 28. trenutno pri nas bivajoca vrsta netopirjev (Presetnik et al. 2009a). Pri tem pa Koselj (2009) opozarja, da je treba predhodne najdbe brkatega netopirja jemati kot najdbe taksona Myotis mytacinus s. lat. To opozorilo velja zlasti za najdbe sredi gozdov, saj je avtor tega prispevka v taksnem okolju (npr. ob ribnikih 750 m severno od nekdanje vasi Ponikva; Presetnik et al. 2009a) ze videval »brkate netopirje«, ki so po videzu spominjali na majhne obvodne netopirje. Glede na sedanje poznavanje te zivali najverjetneje niso pripadali brkatim netopirjem (M. mystacinus s. str.), vendar fotografije omenjenih netopirjev ne obstajajo, zato tega s popolno gotovostjo ne moremo potrditi.

Pestrost netopirske zdruzbe ob mlaki pri Rdecem kamnu oz. v Kocevskem rogu na splosno kaze na dobro strukturiran in ohranjen gozdni habitat, primeren za mnoge vrste netopirjev. V podobnih habitatih, torej v starih listopadnih gozdovih z vecjim delezem starih odmrlih dreves in v blizini vecjih ali manjsih tekocih ali stojecih vod, so nimfnega netopirja nasli tudi v drugih delih Evrope (Niermann et al. 2007, Lucan et al. 2009). Druga podobnost s preostalimi najdisci je tudi simpatricno pojavljanje s sorodnima vrstama brkatega in Brandtovega netopirja, vendar naj bi bili nimfni netopir redkejsi (Niermann et at. 2007) in naj praviloma ne bi uporabljal antropogeno ustvarjenih zatocisc (Lucan et al. 2009). S Ceske tako Lucan et al. (2009) porocajo, da so bila zatocisca tudi do 80 osebkov velikih skupin nimfnega netopirja v majhnih razpokah na deblih in vejah krosenj, priblizno 16 m nad tlemi. Pri tem so bila zatocisca pogostejsa v visjih in debelejsih drevesih, ki so delno ze odmirala oz. so imela druge poskodbe. Niermann et al. (2007) zakljucujejo, da je glede na domnevno specializacijo nimfnega netopirja na podobne vedno redkejse in ogrozene gozdne habitate tej vrsti netopirjev nujno dati visoko prednost pri vseh upravljavskih programih. S tem mnenjem se strinjajo tudi Lucan et al. (2009), ki menijo, da je vzrok za razdrobljeno razsirjenost nimfnega netopirja v Evropi prav njegova specializacija na stare sestoje gozda. Glede na razmeroma dobro ohranjenost in povezanost gozdov pri nas pricakujemo, da je nimfni netopir v Sloveniji precej razsirjen. Verjetno ga lahko pricakujemo v vseh dinarskih gozdovih, pa tudi v starejsih kompleksih gozdov v nizjih predelih.

Slovenija se je s podpisom konvencije o biotski diverziteti (Ur. l. RS 1996) med drugim zavezala, da bo pozornost pri opazovanju namenila ogrozenim vrstam. Hkrati pa ji spremljanje stanja ogrozenih vrst in njihovih habitatov nalaga tudi Direktiva o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS) in iz nje izvedena slovenska zakonodaja. Zato bi bilo smiselno v izbranih starejsih gozdnih sestojih napraviti ciljni popis nimfnega netopirja z metodo mrezenja. Poleg morfoloskih znakov pa bi morala biti vsaj pri osnovni inventarizaciji uporaba genetskih analiz standardna za potrditev pojavljanja nimfnega netopirja.

Zahvala

Hvala dr. Christianu Dietzu za posredovanje vzorcev dr. Friederju Mayerju, slednjemu pa za opravljeno genetsko analizo. V letih 2003-2011 je pri mrezenjih ob mlaki pri Rdecem kamnu sodelovala vrsta ljudi, hvala Katerini Jazbec, Andreju Hudoklinu, Tei Knapic, Manci Markelj, Moniki Podgorelec, Marjetki Semrl in Maji Zagmajster.

Summary

Studying biodiversity is impossible without knowing about species and species distribution (Mrsic 1997). In the past decade, the use of genetic molecular analysis has revealed many new species, known as cryptic species, that are morphologically almost identical to an existing species but have distinct genetic lineages. Consequently, even in the well-studied fauna of Europe the number of recognised bat species has risen from 30 to 35 in the last decade (Dietz et al. 2007). One of the first species described was Alcathoe's bat (Myotis alcathoe von Helversen & Heller, 2001) belonging to the group of whiskered bats (Myotis mystacinus s. lat.). Later, Alcathoe's bat was found in many countries across continental Europe (e.g. Niermann et al. 2007, Wikipedia 2011), making it just a matter of additional research and genetic testing for its presence to be confirmed in Slovenia. During the night of August 24th/25th 2007, a male of the whiskered bat group was mistnetted at a small pond on the forest edge near the abandoned village of Rdeci kamen (Presetnik et al. 2007) in the northern part of Kocevski rog - a plateau covered with old beech-fir forests at 866 m a.s.l. The bat's appearance (Fig. 1) was not typical of M. mystacunis (s. str.) and to some extent resembled the small Daubenton's bat (M. daubenitonii), and the measurements were at the top end of measurements given for Alcathoe's bat (Tab. 1). A sample of the wing membrane was removed for genetic analysis, which was performed by Frieder Mayer (Museum für Naturkunde, Leibniz-Institut für Evolutions- und Biodiversitätsforschung an der Humboldt-Universität zu Berlin; the analysis confirmed that it was an Alcathoe's bat, with the find published by Presetnik et al. (2009a). In the nights of August 13 th /14th 2009 and August 16th /17th 2011 (Presetnik et al. 2009b, 2011), two post lactating females of Alcathoe's bat were found on the same location (Tab. 1). This is the first reliable confirmation of Alcathoe's bat occurring in Slovenia, although small Daubenton bat like whiskered bats had previously been seen in similar forest habitats. Alcathoe's bat was the 17th bat species recorded at the pond by Rdeci kamen in the 2003-2011 period (Rhinolophus ferrumequinum, R. euryale, Myotis myotis, M. bechsteinii, M. nattereri, M. emarginatus, M. mystacinus, M. brandtii, M. daubentonii, Nyctalus noctula, N. leisleri, Pipistrellus pipistrellus, P. pygmaeus, E. serotinus, Plecotus auritus and Barbastella barbastellus). The habitat surrounding Rdeci kamen - an old deciduous broadleaf forest with large trees in the advanced stages of decay and a very small body of water are similar to the habitats of Alcathoe's bat in the rest of Europe (Niermann et al. 2007, Lucan et al. 2009), the other similarity being the sympatric occurrence of M. mystacinus and M. brandtii. The restrictive habitat requirements of Alcathoe's bat are perhaps responsible for the island-like pattern of its distribution in Europe and highlight the conservation value of the old tree stands where it occurs (Lucan et al. 2009). Since similar forest habitat is widespread in Slovenia, further finds of Alcathoe's bat are expected. To gain a better idea of the distribution of Alcathoe's bat in Slovenia, we recommend a survey of potential habitats where the morphological determination of the species should, at least initially, be coupled with genetic analysis.

References

Literatura

Anthony E. L. P. (1990): Age determination in bats. In Kunz, T. H. (Ed.): Ecological and Behavioral methods for the study of bats. Washington D.C., London, Smithsonian Institution Press, pp. 47-58.

Benda P., Ruedi M., Uhrin M. (2003): First record of Myotis alcathoe (Chiroptera: Vespertilionidae) in Slovakia. Folia Zoologica 52: 359-365.

Croatian Natural History Museum Bat Group (2006): Fourth Report to the National Implementation (2004 - 2006) of the Agreement on the Conservation of Bats in Europe (EUROBATS). Inf. EUROBATS.MoP5.15.Rev.1. Croatian Natural History Museum Bat Group, Zagreb, 11 pp. [15.6.2007] <http://www.eurobats.org/documents/pdf/National_Reports/nat_rep_Croa_2006_2.pdf>

Dietz C., von Helversen O. (2004): Illustrated identification key to the bats of Europe. Electronic Publication Version 1.0. released 15.12.2004. Tuebingen & Erlangen (Germany), 72 pp. [2.3.2005] <http://www.uni-tuebingen.de/tierphys/Kontakt/mitarbeiter_seiten/dietz.htm>

Dietz C., von Helversen O., Nill D. (2007): Die fledermäuse Europas und Nordwestafrikas. Biologie, kennzeichen, gefährdung. Kosmos Verlag, Stuttgart, 399 pp.

Direktiva Sveta 92/43/EGS (1992): Direktiva Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto zivecih zivalskih in rastlinskih vrst. Uradni list L 206, 22/07/1992: 7-50.

Gaisler J. (1973): Netting as a possible aproach to study bat activity. In: Ðulic, B. (Ed.): Papers of Third International Bat Research Conference. Periodicum Biologorum 75(1): 129-143.

Helversen O. von, Heller, K.-G., Mayer, F., Nemeth, A., Volleth, M., Gombkoto, P. (2001): Cryptic mammalian species: a new species of whiskered bat (Myotis alcathoe n.sp.) in Europe. Naturwissenschaften 88: 217-223.

Koselj K. (2009): Brkati netopir - Myotis mystacinus (Kuhl 1817) s. lat. In: Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (Eds.): Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije, Atlas of bats (Chiroptera) of Slovenia. Atlas faunae et florae Sloveniae 2. Center za kartografijo favne in flore, Miklavz na Dravskem polju, pp. 72-73.

Koselj K., Aupic N. (2001): Prispevek k poznavanju favne netopirjev (Mammalia: Chiroptera) vzhodne Slovenije. Natura Sloveniae 3(2): 41-62.

Kunz T. H., Kurta A. (1990): Capture methods and holding devices. In Kunz, T. H. (Ed.): Ecological and behavioral methods for the study of bats. Washington D.C., London, Smithsonian Institution Press, pp. 1-29.

Krystufek, B. (1997): Inventarizacija favne sesalcev na Kocevskem (porocilo). Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana.

Lucan R. K., Andreas M., Benda P., Bartonicka T., Brezinova T., Hoffmannova A., Hulová S., Hulva P., Neckárová J., Reiter A., Svacina T., Sálek M., Horácek I. (2009): Alcathoe bat (Myotis alcathoe) in the Czech Republic: distributional status, roosting and feeding ecology. Acta Chiropterologica 11(1): 61-69.

Mayer F., von Helversen O. (2001): Cryptic diversity in European bats. Proceedings of the Royal Society of London 268B: 1825-1832.

Mayer F., C. Dietz, Kieffer A. (2007): Molecular species identification boosts bat diversity. Frontiers in Zoology 4: 4.

Mitchell-Jones A. J., G. Amori, W. Bogdanowicz, B. Krystufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. B. M. Thissen, V. Vohralík, Zima J. (1999): The atlas of European mammals. Academic Press, London, 484 pp.

Mrsic N. (1997): Biotska raznovrstnost v Sloveniji. Slovenija - »vroca tocka« Evrope. / Biotic diversity in Slovenia, Slovenia - the »hot spot« of Europe. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana, 129 pp.

Niermann I., Biedermann M., Bogdanowicz B., Brinkmann R., Le Bris Y., Ciechanowski M., Dietz C., Dietz I., Estók P., von Helversen O., Le Houédec A., Paksuz S., Petrov B. P., Özkan B., Piksa K., Rachwald A., Roue S. Y., Sachanowitz K., Schorcht W., Tereba A., Mayer F. (2007): Biogeography of the recently described Myotis alcathoe von Helversen and Heller, 2001. Acta Chiropterologica 9(2): 361-378.

Parco Nazionale della Majella (2008): Un nuovo mammifero in Italia: il pipistrello Vespertilio di Alcathoe al Parco Nazionale della Majella. Press release. Downloaded December 26, 2010 (in Italian).

Perko D. (1998): Gostota prebivalstva. In: Fridl J., D. Kladnik, M. Orozen Adamic, D. Perko (Eds.): Geografski atlas Slovenije. Drzava v casu in prostoru. DZS, pp. 146-147.

Perko D., Orozen Adamic M., Belec B., Fridl J., Gabrovec M., Hrvatin M., Kert B., Kladnik D., Lovrencak F., Mihelic L., Mihevc A., Mrak J., Natek M., Olas L., Pak, M., Pavlin B., Pavsak M., Pelc S., Perko D., Plut D., Pockaj Horvat D., Pozes M., Rejec-Brancelj I., Repolusk P., Sebenik I., Topole M., Urbanc M., Vovk Korze A., Zupancic J., Ziberna I. (1999): Slovenija. Pokrajina in ljudje. Mladinska knjiga, 736 pp.

Presetnik P., Govedic M. (2006): Moznosti pri monitoringu pestrosti netopirjev in njihovih populacijskih trendov v Sloveniji. V: D. Hladnik (ur.), Monitoring gospodarjenja z gozdom in gozdnato krajino. Studia forestalia Slovenica: strokovna in znanstvena dela / Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniska fakulteta; st. 127, Ljubljana, pp. 261-275.

Presetnik P., Podgorelec M., Grobelnik V., Salamun A. (2007): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev (Zakljucno porocilo). Narocnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Izdelovalec: Miklavz na Dravskem polju, 251 pp.

Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (Eds) (2009a): Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije, Atlas of bats (Chiroptera) of Slovenia. Atlas faunae et florae Sloveniae 2. Center za kartografijo favne in flore, Miklavz na Dravskem polju, 152 pp.

Presetnik P., Podgorelec M., Grobelnik V., Salamun A. (2009b): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev (Zakljucno porocilo). Narocnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Izdelovalec: Center za kartografijo favne in flore, Miklavz na Dravskem polju, 251 pp.

Presetnik P., Podgorelec M., Grobelnik V., Salamun A. (2011): Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev v letih 2010 in 2011 (Koncno porocilo). Narocnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Izdelovalec: Center za kartografijo favne in flore, Miklavz na Dravskem polju, 282 pp.

Racey P. A. (1990): Reproductive assesment in bats. In Kunz, T. H. (Ed.): Ecological and behavioral methods for the study of bats. Washington D.C., London, Smithsonian Institution Press, pp. 31-45.

Spitzenberger F., Pavlinic I., Podnar M. (2008): On the occurrence of Myotis alcathoe von Helversen and Heller, 2001 in Austria. Hystrix Italian Journal of Mammalogy (n.s.) 19(1): 3-12.

Ur. l. RS (1996): Zakon o ratifikaciji Konvencije o bioloski raznovrstnosti. Uradni list Mednarodne pogodbe 7/1996.

Wikipedia (2011): Myotis alcathoe. <http://en.wikipedia.org/wiki/Myotis_alcathoe>, ogled 21.12.2011.