Content area
Full text
Posvecam moji teti Leopoldi
Vloga in pomen javne univerze ter ostalih oblik javnega izobrazevanja sta danes podvrzena neoliberalni prestrukturalizacijii. Ta od univerze namesto ohranjanja znanja kot vsem dostopnega javnega dobrega in razvijanja znanosti za sploSno dobrobit cloveátva - pri vsem tern gre za obeo davkoplacevalsko sponzorirano dejavnost - zahtevaprehod k vsiljenim diktatom profitno naravnane trzne logike. To se med drugim kaze ? komercializaciji in posledicno ? vsebinsko vse bolj okleScenih izobrazevalnih dejavnostih kakor tudi ? komodifikaciji ter privatizaciji znanja in znanosti ? imenu ustvarjanja zasebnega dobicka korporacij in nekaterih posameznikov. Pri tern izstopajo prav na novo legalizirana in s strani neoliberalne drzave univerzam in drugim raziskovalnim institucijam sistematicno vsiljena javno-zasebna »partnerstva«, znotraj katerih so javne institucije postavljene ? podrejeni polozaj. Razumevanje teh procesov je sestavni del sïrSega razumevanja neoliberalizma, ki je drugo ime za novo fazo rekonstruirane in okrepljene kapitalisticne ekspanzije: tj. za povecevanje zasebne akumulacije kapitala peScice na racun kolektivnega razlastninjenja, poglobljenega izkoriácanja in masovnega osiromaknja svetovnega prebivalstva.
Neoliberalizem namrec zaznamujeta i) komodifikacija in pozasebljenje tako javnega dobrega kot najrazlicnejáih dejavnosti in storitev, potrebnih za funkcioniranje neke skupnosti. To se ? evro-atlantskem prostoru kaze ? vzpostavljanju zasebnega korporativnega lastnikva in viájih kartelnih cen nad poprej javno - drzavno ali mestno - upravljanimi dobrinami, kot so voda, elektrika in javne povráine; nad javnimi storitvami, kot so telekomunikacije, elektrika, zelezniáki in avtobusni prevozi, ter nad dejavnostmi, ki naj bi bile povezane ? ohranjanjem drzave blaginje, kot so zdravstvena oskrba, oskrba starostnikov, izobrazevanje, pokojninski in drugi javni skladi. Kaze se tudi z privatizaciji ustanov in sluzb, kot so denimo zapori in kontrole letenja (Kumar in Hill, 2009). Pri tern je pomembno zavedanje, da gre z vseh primerih privatizacije javnega dobrega z bistvu za vzpostavitev zasebnih pridobitniSkih dejavnosti, Id so subvencionirane iz javnega proracuna. To pomeni, da so zagonski stroSki in stroSki, povezani z vzdrzevanjem infrastrukture, in drugi obratovalni stroáki pokriti s strani davkoplacevalcev, medtem ko se dobicek steka z nekaj zasebnih rok in ne nazaj z skupnost; zaradi tega govorimo o socializaciji stroskov in privatizaciji profitai
Neoliberalizem hkrati zaznamujejo 2) agresivno krcenje in odvzemanje delavskih pravic ter nova oblika nadzora nad hierarhicno segmentirano in sistematicno podcenjeno delovno silo in menedzeriranja le-te. Vse to se kaze z deregulaciji oziroma fleksibilizaciji trga déla, kjer gre za naraácanje vrst zaposlitev...