PROJEKT DIGITALIZACIJE KATALOGOV S CIPKAMI IN VZORCEV ZA KLEKLJANJE V MESTNEM MUZEJU IDRIJA IN CIPKARSKI SOLI IDRIJA/Digitisation of Lace Catalogues and Patterns at the Idrija Municipal Museum

Headnote

Oddano: 19. 6. 2012 - Sprejeto: 8. 10. 2012

1.03 Kratki znanstveni prispevek

1.03 Short Scientific Article

UDK: 004.9:746.2(497.4Idrija)

Izvlecek

Namen: Cipkarska zbirka Mestnega muzeja Idrija obsega cipke, trgovske kataloge s cipkami, vzorce za klekljanje, klekljarske pripomocke in materiale ter tekstilije s cipkami. Zbirko vzorcev za klekljanje v Cipkarski soli Idrija sestavljajo vzorci narisani na prosojnem papirju, ki so namenjeni uporabi v procesih izobrazevanja. Pomemben vir za raziskovanje razvoja idrijske cipke so trgovski katalogi, v katerih so nalepljeni primeri klekljanih cipk, ki so se v preteklosti izdelovale na Idrijskem. Zaradi avtenticnosti, starosti in obcutljivosti gradiva so se v Idriji odlocili za digitalizacijo, kar opisuje tudi prispevek v nadaljevanju.

Metodologija/pristop in rezultati: Opisan je predvsem prenos teorije v prakso, s katero so zeleli eni strani arhivirati in zascititi originale, na drugi strani pa omogociti dostop do vzorcev in olajsati moznost iskanja po zbirki.

Omejitve: Prispevek opisuje le ozek izbor posebnega gradiva - cipk, vzorcev za klekljanje in katalogov, ki jih hranita dve instituciji, Mestni muzej Idrija in Cipkarska sola Idrija. Ne razisce drugih podobnih oz. posebnih postopkov digitalizacije pri nas.

Izvirnost/uporabnost raziskave: Pricujoc prispevek je prvi tovrstni poskus opisa digitalizacije cipk v Sloveniji.

Kljucne besede: digitalizacija, cipke, Mestni muzej Idrija, Cipkarska sola Idrija, katalogi s cipkami, vzorci za klekljanje

Extended abstract

The collection of lace at the Idrija Municipal Museum comprises lace, sales catalogues, patterns, accessories and materials as well as textiles with lace. Sales catalogues with lace samples are an important source of information to research the development of the Idrija lace and to provide a historical overview of lace making in the region of Idrija. They offer information on different patterns, motives, techniques and elements, as well as the form and size of the lace and their applicability etc. The greatest number of catalogues was owned by the Franc Lapajne firm playing a leading role in the Idrija lace market since 1990's.

One of the biggest collections of lace patterns is the one owned by Zorka Rupnik comprising 3,797 patterns of Indian ink drawings on tracing paper. Zorka Rupnik was the most important local lace pattern designer after World War Two; she was employed in the enterprise Lace and had a great impact on the present day lace design.

Furthermore, the Idrija Lace School keeps a collection of patterns designed on tracing paper and used for educational purposes. Patterns are copied by using the blue print technique which might cause damage even when they are handled with care. This is the reason why the technique is being abandoned.

Owing to the authenticity, age and sensitivity of the collection the museum and the school decided on digitisation of lace pattern collections in cooperation with the company Digitalizacija d.o.o. This was a very demanding process as lace can be treated as 3D objects. To achieve the best results a less conventional method was chosen: the 3D effect was achieved by white light scanning system. The digitisation of patterns followed standard procedures for digitising documents on paper. Special attention was paid to all the errors resulting from the reproduction process. They were eliminated thus facilitating the further replication of lace patterns. The digitisation of prickings might be more complicated as they are perforated, folded, rolled, however, it is one of the future challenges of lace pattern digitisation.

In 2009 six sales catalogues of lace patterns from the early 20th century kept by the Idrija Municipal Museum were digitised. In 2011 they were followed by 1.050 patterns of the Zorka Rupnik collection from the second half of 20th century. Thus the originals have been preserved and safely stored in the museum while users can access and browse them with the help of computers in the museum.

At the same time a part of the collection of the Lace School was digitised. The school requested to keep the scale factor of the original patterns (scale 1: 1) and that necessary metadata were provided. On one hand the originals were preserved while on the other hand the collection was made accessible to children and teachers in dislocated departments of the school.

Some questions regarding digitisation of lace patterns are still open:

1. Due to the capacity of the printer, reproduction is limited to A3 paper format.

2. Access to the patterns is limited by copyright rules.

3. How to reproduce - to convert digital objects to material ones (specific requirements for colour persistence, paper hardness).

4. Long-term storage and preservation of digitised materials.

Keywords: digitisation, lace, Idrija Municipal Museum, Idrija Lace School, lace catalogues, samples of bobbin-work

1 Uvod

V Mestnem muzeju Idrija1 in v Cipkarski soli Idrija2 so shranjeni gradivo in predmeti, ki so zanimivi za zunanje uporabnike in po katerih ti pogosto sprasujejo. Med njimi so tudi trgovski katalogi s cipkami in vzorcne predloge za klekljanje (papirci). Z nenehno uporabo se gradivo in predmeti unicujejo, zato je digitalizacija le-teh neizogibna.3 Poleg zascite originalnega gradiva tako strokovni delavci v muzeju lazje iscejo po digitalnih zbirkah, izboljsane so moznosti publiciranja gradiva, posredovanja gradiva zunanjim uporabnikom v elektronski obliki, z dostopnostjo digitalnih zbirk na svetovnem spletu pa se povecuje tudi prepoznavnost muzeja in sole.

1.1 Projekt digitalizacije idrijske cipke in vzorcev za klekljanje

1.1.1 Smernice in nacrt digitalizacije gradiva iz zbirk Mestnega muzeja Idrija

Nacrtna digitalizacija se je zacela leta 2006, ko je muzej zacel uporabljati dokumentacijski sistem Minok.4 Prednost pri digitalizaciji imajo zbirke, ki so izjemne v slovenskem merilu, in sicer: zbirka Partizanska bolnica Franja, rudarska zbirka in cipkarska zbirka. Vodilo pri izboru gradiva je njegova izjemnost, starost, obcutljivost za uporabo in povprasevanje zunanjih uporabnikov. V muzeju sami digitalizirajo predvsem gradivo iz muzejske fototeke in zbirko razglednic, medtem ko so zunanjemu izvajalcu v delo zaupali dva vecja projekta. Do danes je digitaliziranega okoli 15 % muzejskega gradiva.

Projekti digitalizacije vkljucujejo: vsebinski okvir za izbor gradiva, pregled in izbor gradiva, izbor metode in tehnologije, izbor potencialnega izvajalca, digitalizacijo gradiva, vsebinsko obdelavo digitaliziranega gradiva ter pripravo pogojev za aktivno uporabo digitaliziranega gradiva (Skrlj in Bajec Rupnik, 2011).

1.1.1.1 Izbor in zahteve glede digitalizacije gradiva iz zbirk Mestnega muzeja Idrija

Skladno z internim nacrtom digitalizacije so v muzeju leta 2009 za digitalizacijo izbrali sest prodajnih katalogov s cipkami s konca 19. in z zacetka 20. stoletja, leta 2011 pa 1050 vzorcev za klekljanje iz fonda Zorke Rupnik iz druge polovice 20. stoletja.

Najvec katalogov, ki jih hrani muzej, je bilo last podjetja Franc Lapajne, ki je imelo od 90. let 19. stoletja vodilno mesto pri trgovanju s cipkami v Idriji. Podjetje je v tujini, predvsem v severni in zahodni Evropi ter v severni Ameriki, poslovalo s katalogi z razlicno ponudbo cipk. Cipke so imele kataloske oznake, tako da so kupci trgovcu sporocili oznako cipke in zeleno kolicino.

Trgovski katalogi z nalepljenimi primeri klekljanih cipk, ki so se v preteklosti izdelovale na Idrijskem, so pomemben vir za raziskovanje razvoja idrijske cipke. V njih se lahko proucuje razlicne vzorce cipk, njihovo motiviko, tehnike in elemente, oblike in velikosti, njihovo uporabnost itd. Zaradi starosti in pogoste uporabe pa so katalogi v slabsem stanju.

Eden izmed vecjih fondov vzorcev za klekljanje je fond vzorcev Zorke Rupnik, ki obsega 3797 vzorcev, narisanih s tusem na prosojnem papirju. Idrijcanka Zorka Rupnik je bila najpomembnejsa risarka vzorcev, zaposlena v podjetju Cipka Idrija, ki je vplivala na oblikovno podobo danasnje idrijske cipke. V njeni zapuscini je precej podpisanih vzorcev, medtem ko se tudi za druge z oznako »Cipka Idrija« domneva, da so njeno avtorsko delo.

Glavna zahteva glede digitalizacije izbranega muzejskega gradiva je bila verodostojnost digitaliziranih vsebin v odnosu do izvirnikov, kar pomeni, da so morali biti katalogi digitalizirani kot celota, vkljucno s praznimi stranmi. Prav tako je bilo treba na digitaliziranih vzorcih za klekljanje ohraniti vse nepravilnosti izvirnikov. Najpomembnejsi cilj je bila pridobitev digitalnih datotek, ki si jih zunanji uporabniki lahko samostojno ogledujejo in jih je - na zeljo - mogoce posredovati v digitalni obliki ali jih natisniti. Prav slednjega se najvec posluzujejo klekljarice, ki si na podlagi natisnjenega vzorca izdelajo vzorcno predlogo (papirc), po kateri lahko klekljajo cipko.

1.1.2 Izbor in zahteve glede digitalizacije gradiva Cipkarske sole Idrija

Zbirko vzorcev za klekljanje v Cipkarski soli Idrija sestavljajo vzorci, narisani na prosojnem papirju, ki so namenjeni uporabi v procesih izobrazevanja.5 Vzorce razmnozujejo pri zunanjih izvajalcih s tehniko polmokrega kopiranja (ang. blue print), ki se v svetu vse bolj opusca. Posledicno se vzorci, ceprav z njimi pazljivo ravnajo, poskodujejo. Iz omenjenih razlogov so se odlocili za digitalizacijo dela zbirke solskih vzorcev. Njihova zahteva je bila, da se ohrani velikost originala (merilo 1 : 1) in da so digitalizirani vzorci opremljeni s potrebnim tekstovnim delom (avtorstvo in drugi podatki).

2 Metodologija

V prispevku je poudarek na predstavitvi teoreticnega in tehnicnega vidika digitalizacije idrijske cipke, zato so v nadaljevanju opredeljeni mozni problemi, opisan je postopek digitalizacije v praksi ter cemu bo digitalizacija sluzila.

2.1 Opredelitev problema

Digitalizacija je primarni nacin shranjevanja slik v obliko primerno za objavo in racunalnisko obdelavo, cetudi jo pridobimo s skeniranjem dvodimenzionalnih analognih originalov ali jo zajamemo s pomocjo naprave, ki vsebuje opticni zajem (na primer digitalne kamere), tomografskega instrumenta (na primer CAT skenerja), ali pridobitev natancnih oblik iz realnega sveta, kot je na primer avtomobil, z uporabo 3D naprave za skeniranje.6

Pri cipkah gre za vecplastno problematiko, povezano z:

* dimenzijami,7

* barvami in

* sencami.8

Pri cipki zato strokovnjaki uporabljajo kombinacijo 3D digitalizacije in digitalizacije ploskega objekta. Cipko (kot 3D objekt) se na koncu predstavi v ploski tehniki.

2.2 Prenos teorije v prakso oz. preslikava tridimenzionalnega objekta v dvodimenzionalni objekt

Ker je cipka objekt, in ne ploskev, je bilo treba razmisliti o tem, kako digitalizirati objekt, da bodo se zmeraj vidne vse podrobnosti, kaksna naj bo osvetlitev itd. Tehnika digitalizacije je bila prilagojena tipu gradiva:

1. Katalogi s cipkami:

Cipka je v vecini primerov bele barve in vzorci cipk v katalogih so vecinoma prav tako pritrjeni na svetlo podlago.9 Pri digitalizaciji katalogov cipk se je tako resitev pokazala v optimalnem nacinu osvetlitve.10 Cipka je bila osvetljena pod dolocenim kotom, da se je pojavila senca pod njo in ob njej, ter tako prostorsko zajeta z aparatom DSLR.11 Rezultat je zelo jasna slika cipke (ostreno v visini cipke) in dobro vidna kontura cipke zaradi sence pod njo.

Za izdelavo optimalnih digitalnih posnetkov, so kataloge digitalizirali s pomocjo stojala za knjige.

2. Vzorci za klekljanje (papirci):

Ceprav so papirci ploski, so narejeni na prosojnem papirju in zato so morali biti digitalizirani na tak nacin, da bo mogoca tudi njihova uporaba v prihodnje. Pri postopku digitalizacije pa ni smelo priti do izkrivljenj vzorca in spremembe velikosti formata. Pri digitalizaciji papircev je bilo tako treba paziti, da je narisana slika na prosojnem papirju vedno v obmocju ostrenja. Nastale sence so zaradi debeline prosojnega papirja zanemarljive in odpravljive v postopku priprave datoteke za nadaljnjo uporabo.

Papirce, narisane na prosojnem papirju, so digitalizirali na beli podlagi, medtem ko so papirce narisane na neprosojnem papirju digitalizirali na nevtralni (sivi) podlagi, ki se je v praksi izkazala za najprimernejso.

2.3 Prevzem gradiva in rokovanje z njim

Muzejska stroka predpisuje standarde hranjenja, razstavljanja in rokovanja z gradivom (npr. ZVKD-1).12 Gradivo je treba prevzeti in oddati neposkodovano. Zaradi tega je treba gradivo digitalizirati v najkrajsem mogocem casu, da ne bi nastale poskodbe pri skladiscenju gradiva v prostorih podjetja. Skrbno je treba nacrtovati in casovno uskladiti prevzem, obdelavo in oddajo gradiva.

Gradivo (cipke, vzorce za klekljanje in papirce) iz Mestnega muzeja Idrija in Cipkarske sole Idrija je bilo primerno zasciteno za prevoz in prepeljano v prostore podjetja za digitalizacijo.13 Zelo pomembno je bilo, da material ni bil izpostavljen velikim temperaturnim spremembam in spremembam vlage.

Gradivo je bilo digitalizirano in vrnjeno skupaj z digitalnimi kopijami. Originali so bili vrnjeni v arhivskih skatlah, zunanji mediji (DVD-ji) pa v licnih ovitkih za arhiviranje. Poleg arhivskih datotek so bile predane tudi delovne kopije za nadaljnjo katalogizacijo datotek. Vse datoteke so bile shranjene na diskih14 ter na zunanjih medijih (DVD-jih). Narejeni sta bili najmanj dve kopiji - arhivska in rezervna.

3 Rezultati in zakljucki

3.1 Dokumentiranje, hranjenje in uporaba digitaliziranih vsebin v Mestnem muzeju Idrija

Z digitalizacijo prodajnih katalogov s cipkami in dela fonda vzorcev za klekljanje Zorke Rupnik so originali sedaj primerno arhivirani. Za nadaljnjo uporabo je podjetje Digitalizacija, d. o. o., pripravilo datoteke v naslednjih formatih:

* TIFF za reprodukcijo oziroma arhivsko kopijo;

* JPEG v resoluciji 400 DPI in v nizji resoluciji 150 DPI za operativni kopiji;

* PDF za pregledovanje v elektronski obliki oziroma za spletno uporabo.15

Katalogi v digitalni obliki so shranjeni na medijih DVD-R (arhivska in operativna kopija) na dveh fizicno locenih lokacijah: na muzejskem strezniku (operativna kopija) in na zunanjih diskih TeraStation PRO (operativna kopija). Zunanji uporabniki lahko kataloge s cipkami in vzorce za klekljanje pregledujejo s pomocjo racunalnika v dokumentaciji muzeja, kjer lahko izbrane datoteke tudi narocijo. Najbogatejsi katalog s 490 primeri klekljanih cipk Spitzen Muster Buch des Franz Lapajne 1905 pa je na voljo na muzejski spletni strani. V prihodnosti je nacrtovano oblikovanje spletnih zbirk ter posredovanje gradiva iz zbirk na spletne portale Museums.si, Kamra.si, dLib.si in Europeana.eu.

S stalisca kustosov je sprememba analognih vsebin v digitalne verjetno najhitrejsi del postopka, mnogo pocasnejse je dokumentiranje oziroma oprema digitaliziranega gradiva z metapodatki. V primeru katalogov s cipkami je bil v muzejsko dokumentacijskem sistemu Galis izbran modul Fototeka, ki omogoca, da se posamezna stran v katalogu opise kot slika, iskalnik pa omogoca iskanje po vsebini. Opis lahko zajame informacije, kot so imena cipk, elementi in tehnike izdelave, vrsta sukanca in kataloske oznake. Taksen nacin dokumentiranja je bil izbran, ker je katalog inventariziran kot samostojna enota oziroma predmet in se lahko poveze z modulom Fototeka. Vzorci za klekljanje Zorke Rupnik pa so bili inventarizirani kot samostojne enote.

Se vedno se pojavljajo stevilna vprasanja, ki izvirajo iz pomanjkanja sistematicnega pristopa k digitalizaciji zbirk kulturne dediscine na drzavni ravni. Zaradi vecje dostopnosti digitaliziranega gradiva se zastavlja tudi vprasanje avtorskih pravic,16 njegove komercialne in nekomercialne uporabe itd. Vecina institucij na Slovenskem pa razpolaga s skromnimi sredstvi, ki jih lahko namenjajo temu podrocju (Vodeb, 2012).

3.2 Hranjenje in uporaba digitaliziranih vsebin v Cipkarski soli Idrija

Z digitalizacijo so v Cipkarski soli Idrija na eni strani arhivirali in zascitili originale, na drugi strani pa so zeleli omogociti dostop do vzorcev in moznost iskanja po zbirki tudi ucenkam, ucencem ter uciteljicam na dislociranih oddelkih sole. Zaradi objektivnih razlogov uporabe digitaliziranih vzorcev v praksi se niso izpeljali.

Odprta ostajajo naslednja vprasanja:

* format vzorcev, ki presegajo velikost A3;

* dostopnost digitaliziranih vzorcev na dislociranih enotah sole na nacin, ki bi cim bolj zmanjsal moznost zlorabe vzorcev (avtorske pravice);17

* nacin prenosa digitaliziranega gradiva v materialno gradivo s specificnimi zahtevami glede obstojnosti barve, trdote papirja itd.

Sola hrani za nadaljnjo uporabo datoteke v formatih, ki so enaki formatom iz digitalne zbirke muzeja.

Footnote

1 Glej http://www.muzej-idrija-cerkno.si/

2 Glej http://www.cipkarskasola.si/index.html

3 Dalje glej McQuail (2000, str. 16-34) in Few (2008).

4 Od leta 2010 se uporablja muzejski dokumentacijski sistem Galis, dalje glej: http://www.semantika.si/reference/details/31

5 Cipkarska sola izvaja fakultativni pouk za otroke in mladino ter razlicna izobrazevanja za odrasle (tecaji in delavnice v Sloveniji in tujini, izobrazevanja za uciteljice klekljanja, preverjanje in potrjevanje nacionalne poklicne kvalifikacije klekljar/klekljarica itd.).

6 Dalje glej: Digimation for 3D Models, 3D Software and Creative Services, http://www.digimation.com/ home/?Content=digitalcarshome.html, 2. 5. 2012.

7 2D, 3D.

8 Kadar se digitalizira objekt, ki ni plosk, nastopi tezava sencenja.

9 Ne da se jih podloziti s kontrastno (npr. crno) podlago.

10 Kot ponavadi so bile preproste resitve najucinkovitejse.

11 Kratica za Digital Single-Lens Reflex Cameras (op. ur.).

12 Osnova sta Zakon o varstvu kulturne dediscine (2008). Uradni list RS, st. 16 in Pravilnik o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisu v razvid muzejev in o podelitvi pooblastila za opravljanje drzavne javne sluzbe muzejev (2008). Uradni list RS, st. 110.

13 Preneseno je bilo v transportnih kovckih.

14 Po dogovoru z narocnikom, so ostale kopije datotek shranjene tudi pri zunanjemu izvajalcu, ki je gradivo digitaliziral.

15 PDF datoteke predvsem za pregledovanje oz. listanje.

16 Glej op. 17.

17 Cipkarska sola ima vzorce, ki so del ucnega programa, avtorsko zascitene.

References

Viri in literatura

Digimation for 3D Models, 3D Software and Creative Services, pridobljeno 2. 5. 2012 s spletne strani: http://www.digimation.com/home/?Content=digitalcarshome.html

Few, T. (2008). New Media An Introduction, 3rd Edition. South Melbourne: Oxford University Press.

McQuail, D. (2000). McQuail's Mass communication Theory. 4th Edition. London: Sage.

Pravilnik o varovanju in hranjenju nacionalnega bogastva in muzejskega gradiva, o vpisu v razvid muzejev in o podelitvi pooblastila za opravljanje drzavne javne sluzbe muzejev (2008). Uradni list RS, st. 110.

Skrlj, H., Bajec Rupnik, U. (2011). Projekti digitalizacije v Mestnem muzeju Idrija: interno gradivo. Idrija: Mestni muzej Idrija.

Vodeb, G. (2012). Porocilo o statisticnih meritvah stanja digitalizacije v okviru evropskega projekta ENUMERATE.

Zakon o varstvu kulturne dediscine (2008). Uradni list RS, st. 16.