STRATEGIJE ZA PODNASLOVNO PREVAJANJE PROFANOSTI V SLOVENSCINO

Abstract

Izogibanje potencialno nesprejemljivim prvinam jezika je znacilno tudi za slovensko podnaslovno prevajanje: Dusanka Zabukovec (cit. v Fekonja 2012: 37), ki je do nedavnega vodila oddelek za prevajanje in lektoriranje na Televiziji Slovenija, navaja, da prevajalcev ni spodbujala k ohranjanju vsake nespodobne besede, saj naj bi nizka raven jezika motila gledalce, (samo)cenzura profanosti v podnapisih pa je bila ravno tako ugotovljena pri ilmih, ki so izsli pri razlicnih komercialnih distributerjih (gl. Trupej 2014a: 41-48). V pricujocem prispevku zato na podlagi analize 20 ilmov posnetih v angleskem jeziku obravnavamo vprasanje, kaksne strategije slovenski prevajalci podnapisov uporabljajo za izogibanje potencialno spornim prvinam izvirnega diskurza in katere prevodne resitve so najpogosteje uporabljene za posamezne izraze oz. fraze, kadar je profanost v podnapisih ohranjena.4 Pri analizi se opiramo na osnovne koncepte metodologije, ki jo je Kitty van Lueven-Zwart (1989, 1990) sicer razvila za analiziranje knjizevnih prevodov, vendar so relevantni tudi za naso raziskavo. Na podlagi mikrostrukturne primerjave izvirnega diskurza in slovenskih podnapisov ugotavljamo, kolikokrat je bila izvirna profanost ohranjena in kolikokrat je prislo do premikov,5 ki jih razvrstimo v ustrezne kategorije. Pri analizi upostevamo dejstvo, da podnaslavljanje predstavlja speciicno obliko prevajanja, za katero veljajo dolocene prostorsko-casovne omejitve (gl. Karamitroglou 1997; prim. Zabukovec 2010). Kadar profanost ni ohranjena iz objektivnih razlogov,6 to obravnavamo kot posebno kategorijo, v nasprotnem primeru pa kot cenzuro. Na koncu se dotaknemo tudi vprasanja potencialnih vplivov mikrostrukturnih premikov na makrostrukturno raven diskurza oz. na gledalcevo dojemanje posameznega ilma.

[Analiza] je pokazala, da so najpogosteje rabljene prvine profanosti v slovenscino prevajane zelo raznoliko. Za izraz fuck, ki se izvirno pojavlja v vlogi glagola, samostalnika in medmeta ter je v podnapisih ohranjen v priblizno dveh tretjinah primerov, npr. zasledimo kar 28 razlicnih profanih prevodnih resitev. Glagol fuck je vecinoma preveden v jebati, nekajkrat so uporabljeni tudi glagoli fukati, nategniti in porivati, medtem ko se ostale prevodne resitve pojavljajo le po enkrat. [Kadar] je izvirni izraz uporabljen kot samostalnik ali medmet, se prevod najpogosteje glasi pizda, nekajkrat pa so uporabljeni tudi izrazi hudic, klinc, jebenti, sranje, prekleto, vrag, kurc, benti in pizdun.11 Za pridevnik fucking, ki je ohranjen v manj kot cetrtini primerov, zasledimo 19 razlicnih prevodnih resitev, med katerimi je najpogostejsa preklet, vec kot enkrat pa so uporabljeni tudi izrazi jebeni, pofukan, zajeban, klincev, hudicev, kurcev in zafukan. Izraz shit, ki je ohranjen v dobri polovici primerov, se pojavlja kot samostalnik, pridevnik in glagol, v podnapisih pa zanj zasledimo 15 razlicnih profanih prevodnih resitev, med katerimi so najpogostejse sranje, drek, usran in srati. Za besedno zvezo son of a bitch, ki je ohranjena v vec kot treh cetrtinah primerov, je uporabljenih 13 razlicnih profanih prevodnih resitev; kadar ima vlogo samostalnika, je najveckrat prevedena v prasec in pesjan, nekajkrat pa tudi v pankrt, pasji sin in usivec, medtem ko se v primerih, ko ima vlogo medmeta, prevodni resitvi glasita prekleto in porkaiks.

V nekaterih primerih so prevajalci profane prvine izvirnika prevzeli, kar je povzrocilo modulacijo registra. To se npr. zgodi pri izjavi I should be in LA. Instead, Ìm in the Honeymoon Haven Motel, Bumblefuck, Missouri, because you won`t go out when it rains. iz ilma Rain Man, ki je prevedena v Moral bi biti v LA-ju, jaz pa sem v motelu v Bumblefucku v Missouriju, ker ti ne gres ven, kadar dezuje. (49:35). Izraz Bumblefuck zaman iscemo v najpomembnejsih slovarjih angleskega jezika, v prosto dostopnem slovarju Wiktionary pa je opredeljen kot »odrocen in zaostal kraj«, zato bi denotativni pomen izvirnika npr. lahko ohranili z besedno zvezo bogu za hrbtom, medtem ko bi bila z izposojenko vukojebina ohranjena tudi vulgarnost izvirnega izraza. Na podoben primer naletimo v ilmu Bes pod kontrolo: prevod za Might I have your irst name, Mr. Head? And tell me it isn't Dick. se glasi Mi zaupate svoje ime, g. Head? Menda ni Dick. (35:56). Dobesedni prevod besedne zveze Dick Head bi se sicer glasil Kurceva Glava, a ker se podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije slednji izraz ne pojavlja kot priimek, bi se ucinek izvirnika npr. lahko ohranil z uporabo besedne zveze Pickin Dim, saj slednjo besedo v Sloveniji zasledimo tudi kot priimek.

3 Cenzuro profanosti zasledimo celo v prevodih religioznih in kanoniziranih besedil. Erazem Rotter - damski (1466-1536) je npr. zapisal, da je pri prevajanju Biblije »spremenil, kar je receno prevec barbarsko« ([1518] 2010: 222), medtem ko klasicisticni prevajalec Nicolas Perrot d'Ablancourt (1606-1664) navaja, da je pri prevajanju anticnega pisca Lukijana »skrajsal najbolj robate odlomke in olepsal dolocena mesta, ki so bila premalo zadrzana« ([1654] 2010: 250), ter da se je na vec mestih »namesto za to, kar je rekel avtor, odlocil za to, kar bi bilo treba reci ali kar bi rekel sam« (prav tam: 251). Cenzura profanosti je nasploh najbolj znacilna za obdobje klasicizma, ko prevajalci ne poskusajo »spostljivo odkrivati, kaj dejansko pise v izvirniku, temvec suvereno dolocajo, kaj bi tam moralo pisati« ([David Movrin] 2010: 105; izvirni poudarek).

Headnote

Pricujoci prispevek na podlagi analize dvajsetih ilmov obravnava strategije za podnaslovno prevajanje profanega jezika slovenscino. Obravnavani so vsi primeri profanosti v posameznem ilmu; ugotovljeno je, v koliksni meri je profanost v podnapisih ohranjena oz. kako pogosto nima ustreznice. Za prvo kategorijo je bil sestavljen glosar vseh profanih prevodnih resitev, medtem ko so slednji primeri kategorizirani glede na uporabljeno strategijo za izogibanje profanosti: izpust, modulacija registra, substitucija z zamikom, radikalna sprememba pomena. Nadalje je obravnavano, v koliksni meri profanost ni ohranjena iz objektivnih razlogov in koliksen je delez cenzure, s pomocjo primerov pa so nato ponazorjene tudi nekatere glavne znacilnosti slovenskih strategij za podnaslovno prevajanje profanosti.

Kljucne besede: podnaslavljanje, profanost, prevajalske strategije, premiki, cenzura

Based on the analysis of twenty films, the article addresses strategies for translating profanities into Slovenian in subtitling. All examples of profanity in each film were examined. It was determined to what extent profanity was preserved in the subtitles and how often it had no equivalent. A glossary of all profane translations was made for the former category, while the latter examples were categorized according to the strategy for avoiding profanity that was used: deletion, modulation of register, substitution with a pronoun, radical change of meaning. Furthermore, it was determined how often profanity was not preserved for objective reasons and how often censorship occurred. Some main characteristics of Slovenian strategies for subtitling profane language are also illustrated with the help of examples.

Key words: subtitling, profanity, translation strategies, shifts, censorship

0 Uvod

Profano govorjenje je v SSKJ opredeljeno kot »nespodobno, neprimerno« govorjenje, torej lahko pod okrilje izraza profanost pristevamo vulgarizme, kletvice, psovke, zaljivke, blasfemijo, obscenost itd. Bernard Nezmah navaja, da uporabo profanosti nekateri dojemajo kot »znamenje cloveske slabosti« (1997: 7), medtem ko Ruth Wajnryb zaljenje in psovanje oznaci za »simbolicno verbalno nasilje« (2005: 194), ki pa lahko privede tudi do izicnega nasilja (prav tam: 143; prim. Nezmah 1997: 81; Hughes 1998: 6).1 Zaradi tovrstnih nazorov so literarna dela, ki vsebujejo profan diskurz, marsikdaj delezna neodobravanja in podvrzena cenzuri (Hughes 1998: 3; Wajnryb 2005: 244). Prevodi niso izjema; prevajalci2 so se skozi zgodovino pogosto odlocali za »spreminjanje napisanega, ce je grozilo, da bo izvirnik kje trcil ob bralsko obcutljivost« (Movrin 2010: 109).3 To velja tudi za stevilne slovenske prevode (gl. npr. Onic 2003: 400; Zlatnar Moe 2004: 223; Cerce 2012: 189; Trupej 2014b: 94-103); v slovenskem prostoru se je tako od izobrazenske kot od poljudne literature tradicionalno pricakovala visoka raven jezika (Hladnik 1983: 61).

Izogibanje potencialno nesprejemljivim prvinam jezika je znacilno tudi za slovensko podnaslovno prevajanje: Dusanka Zabukovec (cit. v Fekonja 2012: 37), ki je do nedavnega vodila oddelek za prevajanje in lektoriranje na Televiziji Slovenija, navaja, da prevajalcev ni spodbujala k ohranjanju vsake nespodobne besede, saj naj bi nizka raven jezika motila gledalce, (samo)cenzura profanosti v podnapisih pa je bila ravno tako ugotovljena pri ilmih, ki so izsli pri razlicnih komercialnih distributerjih (gl. Trupej 2014a: 41-48). V pricujocem prispevku zato na podlagi analize 20 ilmov posnetih v angleskem jeziku obravnavamo vprasanje, kaksne strategije slovenski prevajalci podnapisov uporabljajo za izogibanje potencialno spornim prvinam izvirnega diskurza in katere prevodne resitve so najpogosteje uporabljene za posamezne izraze oz. fraze, kadar je profanost v podnapisih ohranjena.4 Pri analizi se opiramo na osnovne koncepte metodologije, ki jo je Kitty van Lueven-Zwart (1989, 1990) sicer razvila za analiziranje knjizevnih prevodov, vendar so relevantni tudi za naso raziskavo. Na podlagi mikrostrukturne primerjave izvirnega diskurza in slovenskih podnapisov ugotavljamo, kolikokrat je bila izvirna profanost ohranjena in kolikokrat je prislo do premikov,5 ki jih razvrstimo v ustrezne kategorije. Pri analizi upostevamo dejstvo, da podnaslavljanje predstavlja speciicno obliko prevajanja, za katero veljajo dolocene prostorsko-casovne omejitve (gl. Karamitroglou 1997; prim. Zabukovec 2010). Kadar profanost ni ohranjena iz objektivnih razlogov,6 to obravnavamo kot posebno kategorijo, v nasprotnem primeru pa kot cenzuro. Na koncu se dotaknemo tudi vprasanja potencialnih vplivov mikrostrukturnih premikov na makrostrukturno raven diskurza oz. na gledalcevo dojemanje posameznega ilma.

1 Strategije za prevajanje profanosti

Tako za ohranjanje kot tudi za izogibanje profanosti v podnapisih obstajajo razlicne prevajalske strategije, ki jih bomo v nadaljevanju ponazorili s primeri iz obravnavanih ilmov.7

0.1 Profanost je v podnapisih ohranjena

Profanost je lahko v podnapisih ohranjena na istem mestu kot v izvirniku in z isto besedno vrsto, npr.:

* Ah, bullshit! Fuckin' bullshit! [arrow right] Ah, sranje! Prekleto sranje! (Nedotakljivi 72:21)

* You're an asshole. God. You are a champion asshole. You're a real blue-ribbon fuck! [arrow right] Prasec si. Mater. Neverjeten prasec si. Vrhunski kurec si! (Vremenar 32:58)

* Oh, what the hell has he done now? [arrow right] Kaj hudica je naredil zdaj? (Kaj zenske ljubijo 28:21)

Uporaba profanosti je lahko kompenzirana tudi drugje kot v izvirniku, pri cemer je obicajno uporabljena tudi druga besedna vrsta, npr.:

* Because you can't fucking ind him! [arrow right] Ker je ne najdeta, hudica! (Izvirni strah 58:38)

* Will you shut the fuck up and listen to me?! [arrow right] Bi ze enkrat utihnila in me poslusala, jebenti? (Pasje popoldne 89:34)

* I'm gonna fucking kill you. [arrow right] Ubil te bom, prasica! (Veronica Guerin 64:35)

0.2 Profanost v podnapisih ni ohranjena

Kadar profanost v podnapisih ni ohranjena, so se pri prevajanju zgodili premiki. Van Leuven-Zwartova (1990) premike razvrsca v tri osrednje kategorije: modulacije, modiikacije, mutacije. V slednjo med drugim spadata podkategoriji izpust in radikalna sprememba pomena, ki ju bomo prevzeli tudi pri nasi kategorizaciji. Prevodne resitve, ki sicer ohranjajo pomen, vendar ne tudi izvirnega registra, bi spadale med stilisticne modulacije elementa registra, mi pa bomo uporabili poenostavljeno oznako modulacija registra. Primere, pri katerih je izvirna jezikovna prvina zamenjana z zaimkom, van Leuven-Zwartova uvrsca med sintakticno-semanticne modiikacije slovnicnih kategorij, vendar za naso raziskavo ta podkategorija ni relevantna kot celota, zato bomo uvedli poimenovanje substitucija z zaimkom. Posamezne kategorije premikov ponazarjamo s primeri v nadaljevanju.8

I. Izpust

* Sonny, what the hell are you doing? [Sonny, kaj hudica pocnes?] [arrow right] Sonny, kaj pocnes? (Pasje popoldne 12:53)

* Get your fat ass on this scale. [Spravi svojo debelo rit na tehtnico.] [arrow right] Stopi na tehtnico! (Bal smrti 27:57)

* You stuck me with a fucking needle! [Picil si me z jebeno injekcijo!] [arrow right] Picil si me z injekcijo. (Maijski blues 17:03)

II. Radikalna sprememba pomena

* Like a ho? [Kot cipa?] [arrow right] Kako? (Borat 35:18)

* Goddamn it, turn around! [Prekleto, obrni se!] [arrow right] Pazi, obrni se. (Cmok cmok, bang bang 58:38)

* Marcuse, do I come into your bedroom, tell you how to blow your boyfriend? [Marcuse, hodim jaz v tvojo spalnico in te ucim, kako ga fafaj svojemu fantu?] [arrow right] Marcuse, hodim jaz v tvojo spalnico in ti pravim, kaj pocni s svojim fantom? (Poslednja noc 21:07)

III. Modulacija registra

* Fuck that, man! [Jebes to!] [arrow right] Pa kaj se. (Poslednja noc 43:57)

* The furniture's for shit. [Pohistvo je v kurcu.] [arrow right] Pohistvo je bolj slabo. (Identiteta 20:14)

* He sounds scared shitless. [Govori, kot da se bo posral od strahu.] [arrow right] Govori, kot da se je podelal od strahu. (Sestreljeni crni jastreb 33:04)

IV. Substitucija z zaimkom

* You're not going with this punk. [S tem mulcem ze ne bos sla.] [arrow right] Ne bos sla z njim na valeto! (Kaj zenske ljubijo 39:47)

* I swear, the best thing I ever did was save that little son of a bitch. [Da sem resil tega malega pesjana, je bilo najboljse, kar sem kdaj storil.] [arrow right] To, da sem ga resil, je bilo najboljse, kar sem storil v zivljenju. Prisezem. (Poslednja noc 73:03)

* OK, Billy, let's show this asshole we mean business. [Billy, pokaziva kretenu, da misliva resno.] [arrow right] Billy, pokaziva mu, da misliva resno. (Sence preteklosti 23:04)

2 Analiza korpusa

Analizirali smo 20 ilmov, ki spadajo v razlicne zanre (akcijski ilm, biografski ilm, drama, fantazijski ilm, komedija, kriminalka, triler, znanstvenofantasticni ilm idr.) in so v Sloveniji izsli pri sestih razlicnih distributerjih. Rezultati analize so podani v spodnji preglednici.9

V analiziranem korpusu smo zasledili 311 razlicnih angleskih profanih izrazov oz. besednih zvez s skupno 2.346 pojavitvami. V 1.265 primerih (53,9 %) je profanost v podnapisih ohranjena, medtem ko v 1.081 primerih (46,1 %) nima slovenskih ustre - znic.10 Najvecji odstotek profanosti je ohranjen v ilmu Vremenar (90,3 %), najmanjsi pa v ilmu Kaj zenske ljubijo (31,4 %). V sedmih ilmih odstotek ohranjene profanosti obsega manj kot 50 %. Najpogostejsa strategija za izogibanje profanosti je izpust (73,6 %), pogoste so tudi modulacije registra (21,5 %), medtem ko radikalne spremembe pomena (2,9 %) in substitucije z zaimkom (2,0 %) zasledimo precej redkeje. V 203 primerih (18,8 %) profanost ni bila ohranjena iz objektivnih razlogov, medtem ko v 878 primerih (81,2 %) lahko govorimo o cenzuri. V nadaljevanju navajamo glavne znacilnosti strategij za ohranjanje in izogibanje profanosti v podnapisih.

2.1 Ohranjanje profanosti

Analiza je pokazala, da so najpogosteje rabljene prvine profanosti v slovenscino prevajane zelo raznoliko. Za izraz fuck, ki se izvirno pojavlja v vlogi glagola, samostalnika in medmeta ter je v podnapisih ohranjen v priblizno dveh tretjinah primerov, npr. zasledimo kar 28 razlicnih profanih prevodnih resitev. Glagol fuck je vecinoma preveden v jebati, nekajkrat so uporabljeni tudi glagoli fukati, nategniti in porivati, medtem ko se ostale prevodne resitve pojavljajo le po enkrat. Kadar je izvirni izraz uporabljen kot samostalnik ali medmet, se prevod najpogosteje glasi pizda, nekajkrat pa so uporabljeni tudi izrazi hudic, klinc, jebenti, sranje, prekleto, vrag, kurc, benti in pizdun.11 Za pridevnik fucking, ki je ohranjen v manj kot cetrtini primerov, zasledimo 19 razlicnih prevodnih resitev, med katerimi je najpogostejsa preklet, vec kot enkrat pa so uporabljeni tudi izrazi jebeni, pofukan, zajeban, klincev, hudicev, kurcev in zafukan. Izraz shit, ki je ohranjen v dobri polovici primerov, se pojavlja kot samostalnik, pridevnik in glagol, v podnapisih pa zanj zasledimo 15 razlicnih profanih prevodnih resitev, med katerimi so najpogostejse sranje, drek, usran in srati. Za besedno zvezo son of a bitch, ki je ohranjena v vec kot treh cetrtinah primerov, je uporabljenih 13 razlicnih profanih prevodnih resitev; kadar ima vlogo samostalnika, je najveckrat prevedena v prasec in pesjan, nekajkrat pa tudi v pankrt, pasji sin in usivec, medtem ko se v primerih, ko ima vlogo medmeta, prevodni resitvi glasita prekleto in porkaiks.

Raznolikost prevodnih resitev je ravno tako nazorna pri izrazih, ki se v razlicnih ilmih pojavijo le po enkrat. Izraz cocksucker je tako npr. preveden v kurc, peder, pizdun in potuhnjenec, izraz dipshit v bizgec, kreten in teslo, izraz creep v bedak, capin in izmecek, izraz skank v fukaca, lovaca in kuzla, izraz jerk-off v butec, cepec in usivec, izraz thug pa v baraba, malopridnez, nasilnez in surovez. Vcasih so razlicne prevodne resitve uporabljene celo za izraze, ki se pojavljajo v istem ilmu in v primerljivih kontekstih. Prevodi za izraz eejit, ki je trikrat uporabljen v ilmu Veronica Guerin, se npr. glasijo idiot, kreten in osel. V istem ilmu je izraz fucker preveden v baraba in kreten, medtem ko je isti angleski izraz v ilmu Pasje popoldne preveden v pizda in serator.

Zasledili smo tudi nekaj primerov kalkiranja: v ilmu Identiteta sta npr. besedni zvezi holy shit in holy fuck prevedeni v sveto sranje, izraz shit v ilmu Poslednja noc je trikrat preveden v sit, besedna zveza kick ass v ilmu Sestreljeni crni jastreb je prevedena v zbrcat rit, v ilmu Analiza pa taka se prevod besedne zveze piece of shit glasi kos dreka, v ilmu Znamenja pa je besedna zveza douche bag prevedena v vreca gnoja.12 Po drugi strani pa so prevajalci pogosto uporabili slovenske fraze, ki v danem kontekstu predstavljajo ustrezen nadomestek za izvirne fraze, npr.:

* For crying out loud. You're missing important plot points. [arrow right] Zaboga, zaplet bos zamudil. (Bes pod kontrolo 06:26)

* You are gonna tell your father or so help me God, I'll kick the ever-loving shit out of you. [arrow right] Takoj povej ocetu, ce se noces krvavo usekniti. (Maijski blues 67:02)

* Would you like a boobs-? Booth? [arrow right] Bi se parili ... Bi separe? (Bes pod kontrolo 73:47)

* I think we're playing baseball in gym class today, so I can look forward to sucking hard in right ield. [arrow right] Mislim, da bomo danes igrali bejzbol. Komaj cakam. Spet bom za en klinc igral. (Sence preteklosti 07:45)

* You tell her to put a sock in it because I need to talk to you right now! [arrow right] Naj zapre goljo. Takoj moram govoriti s tabo. (Bes pod kontrolo 21:14)

* You been breaking my balls for an hour. [arrow right] Eno uro sta mi masirala jajca. (Maijski blues 34:38)

* For the love of Mike! This guy's your girl's best friend? [arrow right] Krscendus. Ta tip je najboljsi prijatelj tvoje punce? (Bes pod kontrolo 38:04)

Izjemoma je profanost v podnapisih intenzivirana oz. se pojavi, ceprav v izvirniku sploh ni uporabljena. V prvo kategorijo npr. spadata prevoda C'mon, you son of a bitch. [Pridi sem, ti pesjan!] v Pridi sem, pseto hudicevo! (Poslednja noc 02:27) in You piece of shit! [Ti usranec!] v Ti pezde usrani! (Bes pod kontrolo 23:07). V slednjo kategorijo pa npr. spadata prevoda Don't pull them down like ... [Ne potegni jih dol, kot ...] v Ne dol, kot da gres srat. (Borat 35:16) in If you were a man, you would've done it now! [Ce bi te bilo kaj v hlacah, bi to ze storil.] v Ce bi imel jajca, bi zdaj ze opravil. (Nedotakljivi 66:39). Vendar se to dogaja precej redko - v obravnavanem korpusu je taksnih le 1,88 % primerov.

2.2 Izogibanje profanosti

V analiziranem korpusu izpust predstavlja najpogostejse sredstvo za izogibanje profanosti. Vecinoma gre za izpuste na ravni povedi, 17,6 % izpustov (140 od 796 primerov) pa je posledica izpuscanja celotnih povedi. Kadar je dolocena profana beseda ali besedna zveza izrecena veckrat zaporedoma, se v slovenskih podnapisih pogosto pojavi le enkrat; glavni antagonist v ilmu Veronica Guerin protagonistko npr. v razmiku desetih sekund (61:17-61:27) petkrat ozmerja z izrazom cunt, in medtem ko je v izvirnih podnapisih ta izraz uporabljen ravno tolikokrat, se prevodna resitev prasica v slovenskih podnapisih pojavi le, ko je izvirni izraz izrecen prvic. Kadar gre za tovrstno ponavljanje, izpusti za gledalce niso nujno moteci, cesar pa ni mogoce trditi za izpuste vec zaporednih povedi. To nazorno ponazori primer iz ilma Maijski blues, v katerem se policijski nacelnik na poskus ropa v izvirniku odzove za naslednjimi besedami:

Are you fucking kidding me? | [...] We're gonna back these fuckers out of here. | What the fuck? | [...] They're lifting the fucking truck! | Son of a bitch! | [...] You have got to be fucking kidding me! [Ne me jebat! | [...] Te pizdune bomo zrinili ven. | Kaj za hudica? | [...] Dvigujejo kurcev tovornjak! | Pesjan! | [...] Ne me jebat!]

V podnapisih je profanost popolnoma cenzurirana: To ni res! | [...] Dvigujejo kamion! | [...] To ni res! (73:52). Trije od sestih podnapisov so v celoti izpusceni - to neskladje med zvocnim zapisom in podnapisi utegne zmotiti gledalce.13 Strategija izogibanja profanosti je jasno razvidna tudi pri delu dialoga iz ilma Izvirni strah, ki se v izvirniku glasi Fuck him. / Fuck him?/ Fuck you. [Klinc ga gleda. / Klinc ga gleda? / Klinc te gleda!] in je preveden v Klinc ga gleda. / Kaj? / Tudi tebe. (84:50) - uporabljeni sta tako radikalna sprememba pomena kot substitucija z zaimkom.

V nekaterih primerih so prevajalci profane prvine izvirnika prevzeli, kar je povzrocilo modulacijo registra. To se npr. zgodi pri izjavi I should be in LA. Instead, Ìm in the Honeymoon Haven Motel, Bumblefuck, Missouri, because you won`t go out when it rains. iz ilma Rain Man, ki je prevedena v Moral bi biti v LA-ju, jaz pa sem v motelu v Bumblefucku v Missouriju, ker ti ne gres ven, kadar dezuje. (49:35). Izraz Bumblefuck zaman iscemo v najpomembnejsih slovarjih angleskega jezika, v prosto dostopnem slovarju Wiktionary pa je opredeljen kot »odrocen in zaostal kraj«, zato bi denotativni pomen izvirnika npr. lahko ohranili z besedno zvezo bogu za hrbtom, medtem ko bi bila z izposojenko vukojebina ohranjena tudi vulgarnost izvirnega izraza. Na podoben primer naletimo v ilmu Bes pod kontrolo: prevod za Might I have your irst name, Mr. Head? And tell me it isn't Dick. se glasi Mi zaupate svoje ime, g. Head? Menda ni Dick. (35:56). Dobesedni prevod besedne zveze Dick Head bi se sicer glasil Kurceva Glava, a ker se podatkih Statisticnega urada Republike Slovenije slednji izraz ne pojavlja kot priimek, bi se ucinek izvirnika npr. lahko ohranil z uporabo besedne zveze Pickin Dim, saj slednjo besedo v Sloveniji zasledimo tudi kot priimek.

Da prevajalci jezikovni ravni pogosto ne posvecajo posebne pozornosti, nakazujejo tudi primeri, ko je dolocena prvina profanosti uporabljena dvakrat v kratkem casovnem razmiku, a je prevedena razlicno. V ilmu Analiza pa taka je npr. vzklik Shut the fuck up! pri istem govorcu in istem naslovniku najprej preveden nevtralno v Utihni! (6:29), nato pa v Zapri gobec! (8:15). V ilmu Poslednja noc je izjava Nobody here gives a shit. prevedena v Nikomur ni mar za naju. (82:25), a ko ista oseba minuto in pol kasneje postavi vprasanje You think my mother gives a shit?, je uporabljena ekspresivna prevodna resitev Mislis, da to mojo mamo kaj briga? (83:57). Se bolj nazoren je primer iz ilma Sence preteklosti, kjer je vprasanje How do you fuck that up? najprej podnaslovljeno v Kako si lahko zajebal? (81:37), ob ponovitvi le stiri sekunde kasneje pa se prevod glasi Kako ti je to uspelo?! (81:41).14

Predvsem v ilmih, kjer je profanost uporabljana precej pogosto, lahko premiki pri prevajanju povzrocijo, da gledalci v ciljni kulturi dolocen prizor dojemajo drugace kot so ga gledalci v izvirni kulturi (za primere gl. Trupej 2014a: 44- 46). Ce do premikov prihaja na ravni celotnega ilma, lahko to do neke mere spremeni karakterizacijo dolocenih oseb, medosebne odnose ipd.

3 Sklep

V prispevku smo ugotovili, da je bilo v podnapisih analiziranega korpusa ilmov ohranjenih 53,9 % vseh primerov angleske profanosti. Sestavili smo seznam vseh uporabljenih slovenskih profanih prevodnih resitev, ki nazorno pokaze, da je bila profanost prevajana zelo raznoliko in da so bili prevajalci celo v istem ilmu pri prevajanju dolocene prvine profanosti pogosto nedosledni. Zasledili smo tudi nekaj primerov uporabe profanih besednih zvez, ki v slovenscini niso obicajne oz. se sploh ne uporabljajo - v podnapisih je prislo do kalkiranja. Glosar je potencialno uporaben tako za prevajalce angleskih ilmov kot za prevajalce iz anglescine v slovenscino nasploh, saj jim je lahko v pomoc pri iskanju ustreznih profanih prevodnih resitev.

V 46,1 % primerov izvirna profanost ni imela slovenske ustreznice - v 8,7 % so k temu botrovali objektivni razlogi, medtem ko lahko pri 37,4 % govorimo o cenzuri. Identiicirali smo stiri razlicne strategije za izogibanje profanosti: pri skoraj treh cetrtinah primerov gre za izpust, pri dobri petini primerov je bila uporabljena modulacija registra, medtem ko je delez primerov, pri katerih sta bili uporabljeni substitucija z zaimkom ali radikalna sprememba pomena zanemarljiv, saj skupaj znasa manj kot 5 %. V nekaterih ilmih je profanost ohranjena v tako majhni meri, da utegnejo slovenski gledalci dolocene razseznosti teh ilmov dojemati nekoliko drugace kot gledalci, ki poslusajo izvirni zvocni zapis. Zato lahko pricujoci prispevek morda predstavlja tudi spodbudo za razmislek o ustaljenih prevajalskih praksah.

Sidebar

SUMMARY

The article addresses the strategies for translating profanity in the Slovenian subtitles of twenty English-language ilms: 25th Hour, A History of Violence, Analyze That, Analyze This, Anger Management, Black Hawk Down, Borat, Dog Day Afternoon, Identity, Kiss Kiss Bang Bang, Monster's Ball, Ocean's 13, Once Upon a Time in America, Primal Fear, Rain Man, Signs, The Untouchables, The Weather Man, Veronica Guerin, What Women Want. All examples of profanity in each ilm were examined: 311 separate examples of profanity were used, altogether 2,346 times. 53.9% of profane language was retained in the Slovenian subtitles, while in 46.1% of cases the profanity from the original discourse had no equivalent in the subtitles. The highest degree of retained profanity in a ilm was 90.3%, while the lowest was 31.4%. A glossary of all profane translations was made; it illustrates that diverse examples of Slovenian profanity were used for the majority of the most frequently used English elements of profanity and that sometimes particular examples of profanity were translated differently, even in the same ilm. Several times, profane English phrases were translated literally, with the result that they do not sound 'natural' in Slovenian. However, translators often replaced such profane phrases with characteristic Slovenian expressions that are used in similar contexts; a foreignizing effect was thus avoided in the subtitles. Translators were often inconsistent: particular profane expressions were retained sometimes and omitted other times in the same ilm-even when used only minutes or seconds apart. Four different strategies for avoiding profanity in subtitles were identiied: the most frequently used strategy was deletion (73.6 %), followed by modulation of register (21.5 %), while radical changes of meaning (2.9 %) and substitutions with a pronoun (2 %) were less frequent. In the former category, 17.6 % of the profanity was deleted by deletion of whole sentences. Profanity was sometimes also lost in translation because translators failed to realise that certain English expressions were profane. In 18.8 % of the cases, profanity was not retained for objective reasons, while in 81.2 % (self)censorship occurred. In seven ilms, less than 50% of the profanity was retained in the subtitles. This may cause the Slovenian audience to perceive certain characters and the relationships between particular characters in a manner different from that of audiences watching the ilms without subtitles.

Footnote

1 Ce na seznamu literature ni navedeno drugace, je tujejezicne citate prevedel avtor prispevka.

2 Moski spol je v celotnem besedilu uporabljen genericno in se nanasa tako na moske kot na zenske.

3 Cenzuro profanosti zasledimo celo v prevodih religioznih in kanoniziranih besedil. Erazem Rotter - damski (1466-1536) je npr. zapisal, da je pri prevajanju Biblije »spremenil, kar je receno prevec barbarsko« ([1518] 2010: 222), medtem ko klasicisticni prevajalec Nicolas Perrot d'Ablancourt (1606-1664) navaja, da je pri prevajanju anticnega pisca Lukijana »skrajsal najbolj robate odlomke in olepsal dolocena mesta, ki so bila premalo zadrzana« ([1654] 2010: 250), ter da se je na vec mestih »namesto za to, kar je rekel avtor, odlocil za to, kar bi bilo treba reci ali kar bi rekel sam« (prav tam: 251). Cenzura profanosti je nasploh najbolj znacilna za obdobje klasicizma, ko prevajalci ne poskusajo »spostljivo odkrivati, kaj dejansko pise v izvirniku, temvec suvereno dolocajo, kaj bi tam moralo pisati« (Movrin 2010: 105; izvirni poudarek).

4 Dosedanje slovenske raziskave problematike podnaslovnega prevajanja profanosti ne presegajo ravni diplomskih nalog in vecinoma obravnavajo en sam ilm.

5 Premiki so najbolj splosno deinirani kot »spremembe, ki se zgodijo oz. se lahko zgodijo pri procesu prevajanja« (Bakker, Koster in van Leuven-Zwart 2009: 269) oz. kot »vse, kar se zdi novo glede na izvirnik ali se ne pojavi, kjer bi lahko pricakovali, da se bo« (Popovic 1970; cit. po Bakker, Koster in van LeuvenZwart 2009: 271).

6 V to kategorijo smo poleg primerov profanosti, ki niso bili ohranjeni zaradi prostorsko-casovnih omejitev, uvrstili tudi primere, pri katerih profanost ze v izvirnih podnapisih ni ohranjena, saj se prevajalci pogosto ravnajo po izvirnih podnapisih in ne po izgovorjenem diskurzu.

7 Prvine profanosti v primerih je poudaril avtor prispevka. V okroglih oklepajih je naveden slovenski naslov ilma in cas pojavitve podnapisa.

8 Med izvirnimi in slovenskimi podnapisi so v oglatih oklepajih navedeni nasi prevodni predlogi, pri katerih so upostevane prostorsko-casovne omejitve.

9 Pri kategoriji Profanost ohranjena je v oglatih oklepajih navedeno, kolikokrat je profanost v slo - venskih podnapisih dodana, pri kategoriji Profanost ni ohranjena pa je v oglatih oklepajih navedeno, kolikokrat na izvirnem mestu ni ohranjena, a je nato kompenzirana drugje. Kratica IZP oznacuje izpust, MR modulacijo registra, SZ substitucijo z zaimkom in RSP radikalno spremembo pomena. Izracuni v zadnjem stolpcu se nanasajo na vrednosti iz kategorije Profanost ni ohranjena.

10 Glosar vseh analiziranih primerov profanosti in njihovih prevodnih resitev ter seznami primerov profanosti v posameznem ilmu so dostopni na spletnem naslovu: https://sites.google.com/site/jankotrupej/ home/bibliograija/priloga-k-clanku-trupej-janko-2015-strategije-za-podnaslovno-prevajanje-profanosti-v-slovenscino-slavisticna-revija-63-1.

11 V ilmu Cmok cmok, bang bang se izraz fuck pojavi kar 68-krat, zato na koncu ilma eden izmed protagonistov izjavi For all of you good people in the Midwest, sorry we said "fuck" so much (94:20). Ker je za ta izraz oz za. besedne zveze, v katerih se pojavi, uporabljenih kar 16 razlicnih prevodnih resitev, se podnapis glasi: [V]sem zadrtezem pa se oproscam, ker smo preklinjali.

12 Interference so v prevodih nasploh dokaj pogoste - zasledimo jih celo v prevodih mednarodnih pogodb (gl. Udovic, Zigon in Zlatnar Moe 2011: 276-77, 279-80, 285). Za oris nekaterih vplivov anglescine na slovenscino gl. razpravo Nade Sabec (2006: 712-15).

13 Podobne posege, ki niso posledica prostorsko-casovnih omejitev, npr. zasledimo v ilmih Bilo je nekoc v Ameriki (108:53), Cmok cmok, bag bang (26:51) in Sence preteklosti (12:51 in 66:15).

14 Marija Zlatnar Moe (2005) ugotavlja, da se ponavljanja pogosto izgubijo tudi v knjizevnih prevodih iz anglescine v slovenscino.

15 Pri vecini ilmov podatek o avtorju podnapisov ni naveden, zato tudi imen podpisanih prevajalcev ne navajamo.

References

Viri in literatura15

Analiza pa taka. Rezija: Harold Ramis. 1999. Ljubljana: Con ilm, 2006. DVD.

Bal smrti. Rezija: Marc Forster. 2001. Ljubljana: Creativa, 2004. DVD.

Bes pod kontrolo. Rezija: Peter Segal. 2003. Ljubljana: Blitz ilm, 2003. DVD.

Bilo je nekoc v Ameriki. Rezija: Sergio Leone. 1984. Ljubljana: JA-MI, 2003. DVD.

Borat. Rezija: Larry Charles. 2006. Ljubljana: Con ilm, 2006. DVD.

Cmok cmok, bang bang. Rezija: Shane Black. 2005. Ljubljana: JA-MI, 2006. DVD.

Kaj zenske ljubijo. Rezija: Nancy Meyers. 2000. Ljubljana: Blitz ilm, 2002. DVD.

Maijski blues. Rezija: Harold Ramis. 2002. Ljubljana: Art vidis, 2003. DVD.

Identiteta. Rezija: James Mangold. 2003. Ljubljana: Blitz ilm, 2006. DVD.

Izvirni strah. Rezija: Gregory Hoblit. 1996. Ljubljana: Blitz ilm, 2007. DVD.

Oceanovih trinjast. Rezija: Steven Soderbergh. 2007. Ljubljana: Con ilm, 2007. DVD.

Pasje popoldne. Rezija: Sidney Lumet. 1975. Ljubljana: JA-MI, 2006. DVD.

Poslednja noc. Rezija: Spike Lee. 2002. Zagreb: Con ilm, 2003. DVD.

Rain Man. Rezija: Barry Levinson. 1988. Ljubljana: Con ilm, 2004. DVD.

Sence preteklosti. Rezija: David Cronenberg. 2005. Ljubljana: JA-MI, 2006. DVD.

Sestreljeni crni jastreb. Rezija: Ridley Scott. 2001. Ljubljana: Blitz ilm, 2002. DVD.

Nedotakljivi. Rezija: Brian De Palma. 1987. Ljubljana: Karantanija cinemas, 2004. DVD.

Veronica Guerin. Rezija: Joel Schumacher. 2003. Ljubljana: Con ilm, 2004. DVD.

Vremenar. Rezija: Gore Verbinski. 2005. Ljubljana: Karantanija cinemas, 2006. DVD.

Znamenja. Rezija: M. Night Shyamalan. 2002. Ljubljana: Con ilm, 2003. DVD.

Matthijs bakker, Cees koster in Kitty van leuven-zwart, 2009: Shifts. Routledge Encyclopedia of Translation Studies (2nd Edition). Ur. M. Baker in G. Saldanha. London, New York: Routledge. 269-74.

Danica CerCe, 2012: (Ne)prevedljivost pogovornega jezika v delih Johna Steinbecka. Slavisticna revija 60/2. 185-98.

Nicolas Perrot D'ablancourt, 2010: Posvetilo k nezvesti lepotici. Prevod: David Movrin. Fidus interpres = Zvest prevajalec: slike iz dveh tisocletij zgodovine prevajanja. David Movrin. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU/Znanstvena zalozba FF (Zbirka Studia translatoria, 2). 247-53.

Katarina Fekonja, 2010: Trainspotting: Primerjava prevodov preklinjanja v literarnem delu in ilmskih podnapisih (neobjavljeno diplomsko delo). Maribor: Filozofska fakulteta.

Miran hladnik, 1983: Trivialna literatura. Ljubljana: DZS.

Geoffrey huGhes, 1998: Swearing: A Social History of Foul Language, Oaths and Profanity in English. London: Penguin.

Fotios karamitroGlou, 1997: A Proposed Set of Subtitling Standards in Europe. Na spletu.

David movrin, 2010: Fidus interpres = Zvest prevajalec: slike iz dveh tisocletij zgodovine prevajanja. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU/Znanstvena zalozba FF (Zbirka Studia translatoria, 2).

Bernard nezmah, 1997: Kletvice in psovke. Ljubljana: Nova revija.

Tomaz oniC, 2003: Problematika prevajanja komicnega v dramskih besedilih, speciika iger Harolda Pinterja. Vestnik 37/1-2. 391-405.

Erazem rotterdamski, 2010: Pismo o prevajanju Nove zaveze. Prevod: David Movrin. Fidus interpres = Zvest prevajalec: slike iz dveh tisocletij zgodovine prevajanja. David Movrin. Ljubljana: Zalozba ZRC, ZRC SAZU/Znanstvena zalozba FF (Zbirka Studia translatoria, 2). 221-45.

Slovar slovenskega knjiznega jezika, 2000. Na spletu.

Statisticni urad Republike Slovenije, 2012: Baza rojstnih imen in priimkov. Na spletu.

Nada sabec, 2006: Jezik, druzba in kultura: slovenscina v stiku z anglescino / Language, Society and Culture: Slovene in Contact with English. Slovensko jezikoslovje danes / Slovenian linguistics today (Slavisticna revija 54, posebna stevilka). Ur. A. Vidovic Muha. Ljubljana: Slavisticno drustvo Slovenije. 327-42, 703-18.

Janko trupej, 2014a: Cenzura profanosti pri podnaslavljanju. Znanstveno srecanje doktorskih studentov, Ljubljana, 6. december 2013 (Zbornik Studentske sekcije Slavisticnega drustva Slovenije, 1). Ur. M. Agrez. Ljubljana: Zveza drustev Slavisticno drustvo Slovenije. 41-48.

-, 2014b: Prevajanje rasisticnega diskurza o temnopoltih v slovenscino. Primerjalna knjizevnost 37/3. 89-109.

Bostjan udoviC, Tanja ziGon in Marija zlatnar moe, 2011: Posebnosti prevajanja strokovnega jezika diplomacije: primer Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. Slavisticna revija 59/3. 269-91.

Kitty van leuven-zwart, 1989: Translation and Original: Similarities and Dissimilarities, I. Target 1/2. 151-81.

-, 1990: Translation and Original: Similarities and Dissimilarities, II. Target 2/1. 69-95.

Ruth wajnryb, 2005: Expletive Deleted: A Good look at Bad Language. New York: Free Press.

Wiktionary, 2014. Na spletu.

Dusanka zabukovec, 2010: Na istem bregu. Na spletu.

Marija zlatnar moe, 2004: Ostrani, prosim, prste mi z vratu: Prevajalske norme v dramskih prevodih 20. stoletja. Vestnik 38/1-2. 207-27.

-, 2005: (Ne)ponavljanje blizu skupaj stojecih prvin v knjizevnih prevodih. Vestnik 39/1-2. 187-204.