Content area
Full text
Ucbeniki, zlasti osnovnosolski, so pogosto predmet kritike, ki se navadno osredotoca na razlicne vidike zunanjega dogajanja (sistem potrjevanja in nabave, cene ipd.) ali zunanje podobe ucbenika oz. zaznavne privlacnosti za mlade brake (npr. vsebina in kakovost fotografij). Zelo redke pa so kritike bistva ucbenikov, tj. pomenskih in spoznavnih predstav, ki jih vsebina ucbenika ustvarja v umu ucencev, zgradba in vsebina ucbeniskih sporocil, ki jih ucenci sprejemajo, ko prebirajo ali se ucijo iz ucbenikov (Justin, zoioa). Prav s posegom v zgradbo ucbeniskih besedil (pomensko strukturo, besedisce, sintakticne, semanticne in besedilne znacilnosti) namrec lahko pri ucencih izboljsamo in jim hkrati olajsamo uspesen priklic prebranih informacij, razumevanje spoznavne vsebine besedila in uporabo usvojenih informacij v novih kontekstih (Justin, zoiob, zoiz; Mikk, zooz). S premisljenim oblikovanjem ucbeniskega besedila, ki se ravna po znanstvenih izsledkih o njihovi spoznavni (ucni) ucinkovitosti, je torej mogo ce ustvariti bistveno ucinkovitejsa besedila od tistih, ki nastanejo le na podlagi strokovnega znanja avtorjev, njihovih osebnih oblikovalskih sposobnosti in pedagoskih izkusenj (Justin, zoiob).
(Kvazi)eksperimentalno raziskovanje ucbenikov
V zadnjih dveh desetletjih je v svetu najbolj uveljavljeno (kvazi)eksperimentalno raziskovanje pomenske strukture ucbenikov, ki vodi k odgovoru na vprasanje, kako raba ucbenikov v izobrazevanju vpliva na doseganje ciljev te dejavnosti (Justin, zoioa; Mikk, zooo; Selander, Thoey in Lorentzen, zooz). Tovrstno raziskovanje se omejuje na spoznavno (ucno) ucinkovitost ucbenikov, vecinoma na vprasanje, kako dolocen (jezikovni, vidni) nacin po- sredovanja informacij v ucbenikih vpliva na priklic, razumevanje in uporabo teh informacij. Kljub nekoliko mehanicisticnem pojmovanju ucbenika kot sredstva za karseda ucinkovito posredovanje informacij ucencu so ugotovitve (kvazi)eksperimentalnih raziskav o ucinku ucbenikov na uporabnike pomembne tako pri oblikovanju in razvoju ucno ucinkovitih ter ucencu »prijaznih« ucbenikov kot tudi strokovnemu ocenjevanju njihove kakovosti. Na splosno v kvazieksperimentih avtorji izberejo vzorce ucbeniskih besedil in eno ali vec lastnosti (npr. semanticna zahtevnost besedila, tezavnost besedisca, abstraktnost besedisca, dolzina povedi, medpovedna razmerja) po dolocenih postopkih izboljsajo (popravijo). Nato v nadzorovanih postopkih, navadno s poskusno in nadzorno skupino (skrbno izenacenima po znacilnostih, ki bi poleg variacij v branju razlicnih razlicic besedil utegnile vplivati na ucni dosezek), primerjajo ucinke izvirnih in popravljenih razlicic besedil na ucne dosezke udelezencev.
V slovenski kvazieksperimentalni raziskavi (Justin, Zupancic in Rozman, 2.012.), prvi tovrstni raziskavi ucbenikov v Sloveniji, smo posegli v stiri med seboj povezane razseznosti ucbeniskega besedila, da bi ucencem olajsali njegovo...