Content area

Full Text

Headnote

IZVLECEK

Vremske piasti iz jugozahodne Slovenije so prvotno imenovali spodnjeforaminiferni (imperforatni) apnenci. Deloma so jih uvrscali ? kredo, deloma ? terciar. Danes verno, da so zgornjemaastrichtijske starosti.

Kljucne besede: zgornja kreda, plitvomorski apnenci, vremske piasti, Slovenija

STRATI DI VREME ATTRAVERSO LA STORIA

SINTESI

Gli strati di Vreme della Slovenia sud-occidentale venivano chiamati calcari basso-forami ni feri (imperforati). Si supponeva che la loro origine risalisse al cretaceo, parzialmente al terziario. Oggi è noto che risalgono al Maastricht! ano superiore.

Parole chiave: cretaceo superiore, calcari di acque poco profonde, strati di Vreme, Slovenia

UVOD

V nastajajocem slovenskem geoloskem terminoloskem slovarju je za vremske piasti naslednja oznaka: "Zgornjekredni skladnat apnenec s plastmi crnega premoga pri Vremskem Britofu in Lipid". Spadajo ? spodnji del liburnijske formacije (liburnijske stopnje po Stacheju, 1872a, 1889), ki jo je Stäche prvic omenjal leta 1859 iz ju2ne Slovenije ter 1864 in 1867 iz obmocja med Trstom in Kvarnerjem. Ceprav so ti podatki stari skoraj 150 let, "nas presenetijo ? izredno natancnostjo zakljuckov oziroma jasnostjo prikazovanja problemov" (Pavlovec, 1963). Stäche je starejsi del liburnijske formacije postavil na prehod iz krede ? terciar, deloma ? danij (takrat Se kot kredna stopnja), deloma ? terciar. Poleg razlicnih imen za kompleks, ki ga danés imenujemo vremske piasti, so te glede starosti povzrocale tudi poznejsim raziskovalcem precej tezav. Danes je jasno, da so vremske piasti maastrichtijske starosti (Bignot, 1972).

Najznacilnejse vremske piasti so ? okolici Vremskega Britofa, Lipice in Se nekaterih krajev ? jugozahodni Sloveniji. Nekoliko manj znacilni ekvivalenti so ? lstri in Dalmaciji, in vprasanje je, ali jih lahko oznacujemo ? enakim imenom. Vremske piasti so plastnati temnosivi apnenci ? redkejsimi lapornatimi vlozki in plastmi premoga. Produktivne liburnijske piasti je poleg drugih natancneje opisal Hamrla (1960), ki je celoten kompleks imenoval liburnik. Klasicen profil pri Vremskem Britofu sta opisala Hötzl & Pavlovec (1979). Veliko je k razpravljanju o starosti in nadinu sedimentacije vremskih piasti prispeval s svojimi raziskavami in opazovanji Plenicar (1961, 1968).

POIMENOVANJE IN STAROST

Na zacetku je Stäche (1859-1867) lodil kozinske piasti ter foraminiferne apnence. Liburnijsko formacijo je podrobneje opisal leta 1889. Razdelil jo je na spodnjeforaminiferne (imperforatne) apnence, kozinske piasti ? vlo2ki glavnega haracejskega apnenca, in zgornjeforaminiferne (imperforatne) apnence. Ze Stäche (1872b) je omenjal, da bi bilo treba spodnje in zgornjeforaminifeme apnence drugace poimenovati....

Show less